9. 6. 2011 | Mladina 23
Nič več kajenja
Tobačni izdelki so v Sloveniji še vedno prelahko dostopni
Bo po novem cigareta na volanu kazniva?
© Borut Krajnc
Na ministrstvu za zdravje so resno vzeli številne pobude o poostritvi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, saj praksa kaže, da so tobačni izdelki v Sloveniji še vedno prelahko dostopni. Število kadilcev se je po začetnem upadu, ki je bil posledica leta 2007 sprejete strožje protikadilske zakonodaje, lani že spet povečalo. Kadi četrtina starejših od 15 let.
Spremembe zakona v letošnjem programu vlade sicer še niso predvidene, Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje pa pravi, da jih lahko pričakujemo »v bližnji prihodnosti«. Med predlogi, o katerih razpravljajo na ministrstvu, so na primer pobuda nevladnih organizacij za vzpostavitev specializiranih trgovin za prodajo tobačnih izdelkov, pobuda za uvedbo t. i. tobačnega evra za sofinanciranje preventivnih dejavnosti nevladnih organizacij, pa tudi predlog prepovedi kajenja v avtomobilu, posebej v prisotnosti otrok, saj je velika koncentracija tobačnega dima v tako majhnem prostoru še toliko bolj škodljiva, poleg tega pa je kajenje v vozilu lahko sporno z vidika varnosti v cestnem prometu.
Slovenija s takšno poostritvijo ne bi bila svetovna posebnost, saj se je za prepoved kajenja v avtomobilu odločilo že kar nekaj držav. Tako je na Cipru prepovedano kajenje v avtomobilu, če je v njem oseba, mlajša od 16 let. Podobne ureditve veljajo še v Avstraliji, Bahrajnu, nekaterih kanadskih provincah, nekaterih državah ZDA, Južnoafriški republiki in Združenih arabskih emiratih. Omejitev uporabe tobačnih izdelkov v vozilih pa pripravljajo tudi nekatere druge države, recimo Finska, Irska, Izrael, Združeno kraljestvo, Nizozemska, provinca Baskija v Španiji, pa Italija (kjer prepoved kajenja med vožnjo ni povezana z otroki, predvidena pa je tudi sankcija za kršitev, in sicer globa v višini 250 evrov in pet kazenskih točk) in Tajvan, kjer načrtujejo prepoved kajenja med vožnjo avtomobila in kolesa, pa tudi med hojo po pločniku, saj želijo zagotoviti varnost prometa in hkrati manjšo onesnaženost okolja.
To pa ni edina sprememba, ki se nam obeta. Zdravstveni in tržni inšpektorji, ki nadzorujejo izvajanje protikadilske zakonodaje, pri nadzoru ugotavljajo nekatere nejasnosti v zvezi z definicijo javnih prostorov, zato predlagajo, da se v zakonu natančneje opredeli, kaj šteje za zaprt javni ali delovni prostor ter kje je meja med tem in drugimi zaprtim javnim prostorom. Pri definiciji bi lahko upoštevali smernice o varovanju pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, sprejete na drugi konferenci pogodbenic okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom. Te javne prostore opredeljujejo kot vse prostore, ki so dostopni širši javnosti, ali prostore za skupno rabo, ne glede na lastništvo ali pravico dostopa. Med ukrepe, ki naj bi jih na podlagi že omenjene konvencije izpolnili v prihodnje, sodijo še prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na mestih prodaje, prepoved prodaje tobačnih izdelkov prek spleta, prepoved tistih dodatkov in sestavin tobačnih izdelkov, ki lahko prispevajo k večji privlačnosti tobačnega izdelka, pa tudi prepoved proizvodnje in prodaje sladkarij, prigrizkov ali drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov.
Za zgled bi lahko vzeli mesto New York, kjer je pred dnevi začel veljati nov, strožji protikadilski zakon, ki kajenje prepoveduje v 1700 mestnih parkih in na vseh mestnih plažah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.