Urša Marn

9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Politika

Evropa, denarja ne bo

Zakaj se vsaj delnemu odpisu grškega dolga ni več mogoče izogniti

»Grčija je tako močno zadolžena, da je dejansko postala insolventna, se pravi, da tudi dolgoročno ni več sposobna poravnavati svojih obveznosti. Evropska centralna banka pa v celi seriji svojih izjav glavo še vedno drži v pesku in ne zmore reči bobu bob. A resnica je žal takšna, da pri Grčiji brez resnega prestrukturiranja dolga ne bo šlo,« pravi ekonomist dr. Peter Groznik. Grčija ima po zadnjih podatkih okrog 470 milijard evrov dolga, kar znaša okrog 142,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj je okoli deset odstotkov BDP-ja, od tega je bilo lani kar 6,4 odstotka obresti. »Te številke kažejo, da bo Grčija izjemno težko zmanjšala javni dolg,« meni ekonomist dr. Sašo Polanec. Grška država ima sicer to prednost, da ima precejšnje premoženje v obliki deležev v telekomunikacijskih podjetjih, pošti, luksuznih letoviščih, lukah in drugje, ki je po oceni grške vlade vredno med 50 in 70 milijard evrov. To sicer ni dovolj za odplačilo dolga, a lahko pomaga premostiti trenutne težave in nekoliko znižati dolg države. Seveda pa to ne pomeni, da lahko Grčija še naprej veselo zapravlja. »Če država ne spremeni obnašanja, bo vsekakor postala insolventna. Če bodo rezi v izdatke in povečanje davkov dovolj veliki, pa bi se morda lahko izognila tej situaciji. A verjetnost, da ne bo insolventna, se zdi razmeroma majhna, recimo okrog 50-odstotna,« ocenjuje Polanec.
Problem Grčije je, da mora samo za letne obresti poplačila dolga namenjati skoraj toliko, kot bi ji navrgla obsežna privatizacija, ki jo načrtuje, a je po mnenju Groznika zaradi nasprotovanja javnosti verjetno ne bo zmogla. »S privatizacijo in drugimi ukrepi se sicer lahko rešijo še za kako leto ali dve, ampak glavnica bo po dveh letih še vedno blizu sedanji. Da bi se Grki rešili sami, bi morali nekje takoj najti 150 do 200 milijard evrov, a v to je težko verjeti,« je realističen Groznik. Podobno meni ekonomist dr. Jože Mencinger: »S premoženjem, ki naj bi ga privatizirala oziroma prodala, ne more pokriti dolga, saj bi to premoženje lahko prodala le poceni, prodaja otokov, s prebivalci vred ali pa brez njih, pa najbrž ne pride v poštev.« Po drugi strani ekonomist dr. Ivan Ribnikar pravi, da odgovor na vprašanje, ali je Grčija insolventna, ni tako preprost. »Grška država lahko delno postopno vrača svoje dolgove, predvsem seveda tujini, ki ji dolguje 75 odstotkov vseh dolgov. Če je tega preveč, pa ima verjetno toliko premoženja, da z njegovo prodajo tujcem lahko odplača vse dolgove. Vsaj hipotetično je to možno. Daleč torej od tega, da bi bila podobna Pivovarni Laško ali kakšnemu drugemu slovenskemu podjetju, ki je bilo svoj čas naš ponos.« Tudi po mnenju ekonomista dr. Marka Košaka označevanje grške države kot insolventne nima prave podlage, saj bi njeno premoženje lahko zadoščalo za poplačilo zapadlih obveznosti, kot je nedavno v intervjuju za Financial Times izpostavil član izvršnega sveta Evropske centralne banke Lorenzo Bini Smaghi. Ta pravi, da bi privatizacijski prilivi v višini 50 milijard evrov (to vrednost je predvidel Mednarodni denarni sklad) lahko zmanjšali obseg zadolženosti Grčije vsaj na 135 odstotkov BDP-ja, hkrati pa bi bil to pozitiven signal tudi za preostale upnike. Toda tudi če bi to dosegli, bi bila Grčija še vedno daleč od rešitve iz brezna zadolženosti.

Bradyjev načrt reševanja

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.