Tjaša Zajc

16. 6. 2011  |  Mladina 24

Pozor, medved(ek)!

Čeprav je medvedji mladič prikupen, ne more biti domača žival

Srečko v zavetišču na Muti

Srečko v zavetišču na Muti
© Arhiv Mladine

Od aprila letos je bil v Poljanski dolini nova krajevna znamenitost medvedji mladič. Kot trdijo člani družine Logar, se je medvedek zatekel k njim, zato so ga obdržali in ga poimenovali Srečko. Ker pa je po slovenski zakonodaji jemanje prostoživečih živali iz narave nezakonito, je bil medved pred kratkim Logarjevim odvzet in odpeljan v Azil za prostoživeče živali na Muti, ki ga vodi veterinar dr. Zlatko Golob.
Od začetka zgodbe so Logarjevi poudarjali, kako dobro skrbijo za medveda, da je postal družinski član in da si ga želijo obdržati, zato so prek elektronske pošte in Facebooka ljudi pozivali, naj za Srečkovo vrnitev v Poljansko dolino pišejo samemu državnemu vrhu. Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka pa je opozorilo, da za medveda ni bilo primerno poskrbljeno, to je strokovno presodil tudi veterinar dr. Zlatko Golob, ki zdaj skrbi zanj. Golob je povedal, da medved verjetno ne bo ostal v Sloveniji, saj ga bodo prestavili v primernejše okolje v tujini.
Javnost se je torej razdelila ob vprašanju, ali bi moral medved nazaj k Logarjevim ali ne, pri tem pa se marsikdo sprašuje tudi, kaj storiti, če najde prostoživečo žival. Predstojnik Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani Ivan Kos pravi, da je prav, da se obrnemo na za to pristojne specializirane službe. Srečko je morda za zdaj prisrčen, a je močna žival z dolgo življenjsko dobo in potrebuje posebno skrb v prihodnosti. »Človek je po naravi altruističen in nagnjen k pomoči drugemu živemu bitju,« meni Kos, zato potezo Logarjevih sicer lahko razumemo, razumno gledano pa odločitev ni bila dobra. Glede na analizo Srečkove DNK, ki je pokazala, da medved ni bil v sorodu z medvedi v ujetništvu ali odstreljenimi medvedi, še vedno obstaja verjetnost, da bi ga našla mama, če bi ostal v naravi, med drugim dodaja Kos.
Vseeno pa v Sloveniji obstajajo medvedi, ki so v ujetništvu pri zasebnikih. Dva sta v Radovljici, dva v Polhovem Gradcu, eden na Nanosu, dva v Kočevju in štirje v živalskem vrtu. Eden je v zavetišču. A ljudje so jih obdržali pred zdaj veljavno zakonsko uredbo, pojasnjuje Kos. Je torej življenje živali v ujetništvu sporno? Po Kosovih besedah je ujetništvo težavno za divje živali, ki so prej dolgo živele v naravi. Če pa je žival od mladosti socializirana v ujetništvu, drugega okolja ne pozna in je manj vprašljivo, ali je skrb zanjo primerna. A vsak odvzem živali iz narave pomeni nastanek zapletenega problema, za reševanje katerega laiki niso usposobljeni.
In kot opozarja Kos: »Če kdo naredi kaj nezakonitega, je to v nasprotju z osnovno dikcijo družbene ureditve. Ne moreš zahtevati pravice do posesti nezakonito pridobljene živali. Zaradi takih primerov se potem sesipa celotna družba.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.