16. 6. 2011 | Mladina 24
Policijske mokre sanje
Kriminalci po naključju
Kdo lahko vse prisluškuje telefonskemu pogovoru Dimitrija Rupla?
© bobo
Pred približno dvema letoma se je nekje v Sloveniji zgodil oborožen rop. Storilec je ukradel precej denarja in poškodoval bančnega uslužbenca. Skratka, nič posebnega, še ena štorija za črno kroniko, če ne bi v tem primeru iznajdljiva policija želela preizkusiti nove metode lovljenja kriminalcev. Namesto klasičnih, pogosto mučnih forenzičnih postopkov je skupaj s tožilcem prepričala preiskovalno sodnico, da je izdala dovoljenje za pridobitev vseh podatkov o uporabi in lokaciji mobilnih telefonov, ki so bili v času ropa v bližini. Očitno zato, da bi storilca našli z izključevanjem, od telefonske številke do številke ... Je to zvito? Učinkovito? Ali že kar nezakonito?
Omenjeni postopek, ki je tedaj razburil informacijsko pooblaščenko (ta je nato dosegla, da je sodnica odločitev zaradi nesorazmernega posega v človekove pravice preklicala), se sedaj vrača skozi na široko odprta vrata v obliki »sistemske rešitve«. Te dni je Nataša Pirc Musar z vprašanjem, ali postajamo policijska država, protestirala proti predlogu novele zakona o kazenskem postopku in želji policije, da takšno, množično zbiranje podatkov nedvoumno uzakoni. »Zahtevanje podatkov o vseh udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa (čeprav brez vsebine komunikacije) na eni ali celo več baznih postajah je nesorazmerno, saj pretirano posega v ustavno pravico do zasebnosti širokega in vnaprej neopredeljenega kroga posameznikov, ki bodo padli v izvrševanje prikritega preiskovalnega ukrepa povsem po naključju,« je zapisala v sporočilu za javnost.
Kakšni so nameni ali želje policije in pravosodnega ministrstva, kjer zakon nastaja, je seveda jasno. Tudi v vladnem gradivu črno na belem piše, da se po predlaganem drugem odstavku člena 149 b zakona o kazenskem postopku »omogoča pridobitev podatkov o celotnem komunikacijskem prometu (ne vsebina komunikacije) na določenem območju«. To poleg telefonske komunikacije recimo zajema tudi spletno komunikacijo, npr. poslana elektronska sporočila iz nekega računalnika. A tako, kot je skrb zbujajoča nakana policije in pravosodnega ministrstva, je skrb zbujajoče tudi njuno sprenevedanje ob kritiki, ki jo sedaj doživljata.
Na policiji so pojasnili, da so spremembo zakona želeli zato, ker prihaja pri razumevanju sedanjega člena »do različnega tolmačenja«, to pa naj bi v kočljivih trenutkih oteževalo delo policije. Vsakršno namigovanje na možne zlorabe, vzpostavljanje policijske države ipd. pa naj bi bilo seveda »nekorektno oziroma tendenciozno«. S pravosodnega ministrstva so sporočili, češ da je »edina sprememba, ki jo vsebuje izpostavljeni 149. b člen predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, v tem, da je v členu dodana beseda oprema ...«
A to je seveda bistveno, oprema pomeni celotno tehnično opremo in ne samo en telefonski aparat. To, da pri policiji in na pravosodnem ministrstvu ne priznajo, da so imeli mokre sanje, je slabo. Čeprav takšno prozorno sprenevedanje dokazuje vsaj, da jih je sram. To pa je dobro.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.