Vanja Pirc

16. 6. 2011  |  Mladina 24

Blondinka in špeglarski Dolenjček

Še ena šovinistična žalitev iz ust veljakov SDS

Melita Župevc med moškimi kolegi

Melita Župevc med moškimi kolegi
© Borut Peterlin

Na začetku junija je zasedala parlamentarna mandatno-volilna komisija in med drugim razpravljala o imenovanju novega, že tretjega predsednika preiskovalne komisije v zadevi Patria, saj sta dosedanja predsednika Zvonko Černač in Branko Grims položaj izgubila, potem ko je koalicija predlagala, naj bi ju »njuna« komisija zaslišala kot priči. SDS se je menjavi dolgo upirala, češ da je neustavna, a zdaj je le predlagala novo predsednico, poslanko Evo Igrl. Poslanka SD Melita Župevc je odločitev pospremila z besedami, da gre očitno za velik preobrat v stališčih, a medtem ko je govorila, je priletela opazka, da je »pač blondinka«.
Opazka, ki jo je izrekel vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, a je mikrofon ni ujel, je takoj povzročila ogorčenje. Župevčeva je Tanka pozvala, naj svoje besede ponovi v mikrofon, »če si upa«, kritična sta bila Zaresov Franco Juri in Gvido Kres iz SLS, predsednik komisije Bojan Kontič pa je zahteval opravičilo, na kar je Tanko odgovoril: »Se bom opravičil - je pač črnolaska.«
Incident, ki ga je sprožil Tanko, ni edini s šovinističnim pridihom, ki je doslej priletel iz ust naših politikov. Veliko se je recimo govorilo o izjavi poslanca SDS Pavla Ruparja, ki je poslanki Potrato in Širco pošiljal na pregled mednožja. Pozneje je nekdanji minister za kulturo in član SDS Vasko Simoniti svojo naslednico Majdo Širca razglasil za »prikrajšano žensko«, pri čemer je bilo iz konteksta razbrati, da je imel v mislih spolno prikrajšanost. Zdaj je Tanko izrekel opazko, ki je glede na kontekst ni mogoče razumeti drugače kot v okvirih enega najbolj razširjenih stereotipov - o trapastih blondinkah. Takšna opazka ne diskvalificira le Župevčeve, temveč vse ženske, ki si upajo mešati v posel v domeni moških. In politika je v Sloveniji pač še vedno predvsem moški biznis.
Takšni izpadi so seveda sporni, še zlasti, če si jih privoščijo politiki, ki naj bi bili s svojim statusom in izpostavljenostjo zgled drugim. Mnoge raziskave in praktični primeri dokazujejo, da »navadni« ljudje dejanja politikov prepoznavajo kot normalno in dopustno početje. Franco Juri je po incidentu sicer sporočil, da bo Zares predlagal razpravo o etičnem kodeksu poslancev, a vprašanje je, ali lahko kodeks ali pa še tako premišljena zakonodaja od politikov izsili odgovornost za javno besedo. In prav za to gre: za odgovornost do javne besede.
Župevčeva nam je v sredo povedala, da se ji Tanko za zdaj še ni opravičil in da tudi ne pričakuje, da bo to storil, saj naj bi bila opazka v skladu z njegovo politično in siceršnjo kulturo. »Morda se zdi, da je šlo v tem primeru za malenkosten pripetljaj, ampak šlo je za nestrpnost, ki veliko pove o stopnji političnega dialoga v parlamentu. A če nekdo, ki je izvoljenec ljudstva in ki poleg tega zagovarja tudi neko novo politiko in celo predčasne volitve, ne premore osnovne politične kulture, potem verjetno ni nikogar, ki bi mu lahko zapovedal, kako bi moral ravnati v praksi. Si res želimo takšne politike?« se sprašuje Župevčeva.
Vprašanje je tudi, ali so se politiki, ki so jih mediji doslej ujeli pri žaljivem govoru, kdaj postavili v kožo tistih, ki so jih žalili. Kako bi se denimo počutil Tanko, če bi ga kateri od kolegov poslancev zgolj na podlagi zunanjega videza pred vsemi označil za špeglarskega Dolenjčka?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.