Staš Zgonik

16. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Politika

Nizkoogljična prihodnost z napakami

Kaj bo poganjalo Slovenijo v prihodnjih dvajsetih letih?

Gradbišče TEŠ 6. So scenariji brez šestega bloka res realni?

Gradbišče TEŠ 6. So scenariji brez šestega bloka res realni?
© Igor Napast/Večer

Dolgo pričakovani Nacionalni energetski program (NEP), katerega osnutek je prejšnji teden objavilo in dalo v javno razpravo ministrstvo za gospodarstvo, je dokument, ki naj bi za 20 let zakoličil razvoj slovenske energetike. Začrtal naj bi ključna področja razvoja, določil ključne investicije in odprl pot v nizkoogljično družbo. Najpomembnejša področja, ki jih našteva, so tako učinkovita raba energije, izkoriščanje obnovljivih virov in pa, kot podpora prvima dvema, razvoj aktivnih omrežij za distribucijo električne energije. Vse je podprto z natančnimi cilji in časovnicami ter razčlenjeno v 17 podprogramih. Slovenija naj bi pospešeno gradila hidroelektrarne, povsod, kjer je to še mogoče in ekonomsko smiselno. Dolgo pričakovani zagon naj bi dobilo izkoriščanje energije vetra. Obratovanje krške nuklearke naj bi podaljšali za 20 let, do leta 2043. Razvijali naj bi električno in plinsko omrežje. Prizadevali bi si za zmanjšanje rabe energije v prometu, ki je v zadnjih letih podivjala. A nekaj vprašanj kljub temu ostaja odprtih. Najpomembnejši: šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, da ali ne, in pa drugi blok Jedrske elektrarne Krško, da ali ne. Ker bomo v prihodnjih letih zaradi zastarelosti in dotrajanosti prisiljeni ugasniti za skoraj tisoč megavatov termoelektrarn na premog, je vsaj ena dodatna velika proizvodna enota nujna za zagotavljanje stabilne oskrbe. A ker se nam doslej v Sloveniji ni uspelo zediniti, katera naj ta enota bo, NEP dejansko vključuje pet scenarijev razvoja energetike v Sloveniji. Tri, ki predvidevajo dokončanje TEŠ 6, in dva brez njega. Dva, ki predvidevata gradnjo NEK 2, in tri brez njega. Eden od scenarijev predvideva gradnjo obeh, eden pa niti TEŠ 6 niti NEK 2, namesto njiju pa govori o dveh večjih plinskih termoelektrarnah. Scenariji brez TEŠ 6 so sicer malo verjetni, sploh glede na to, da v Šoštanju že rohnijo gradbeni stroji.
Če je NEP pri tem vprašanju neodločen, pa želi biti toliko bolj odločen pri določanju primernih lokacij elektrarn na obnovljive vire energije. Tako na primer natančno določa 14 potencialnih lokacij za vetrne elektrarne, med drugim tudi v Zasavskem hribovju in na Pohorju. Kot pravi prvopodpisana avtorica NEP Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, so se pri pripravi seznama zavedali vseh dozdajšnjih težav z vetrnimi elektrarnami in varstvom narave, zato so v NEP-u »predlagane lokacije, ki so s stališča varstva narave in drugih prostorskih vidikov najbolj sprejemljive, imajo pa tudi zadostni potencial vetra«. Nasploh želi država pri umeščanju energetskih objektov v prostor prevzeti aktivnejšo vlogo in potencialnim investitorjem ponuditi lokacije, ki že imajo vsa potrebna dovoljenja in soglasja. To je tudi razlog, da direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač ni povsem zadovoljen s predlogom programa. »Nisem najbolj srečen, da smo morali iz osnutka zaradi pripomb Zavoda za varstvo narave in pa sektorja za vode pri okoljskem ministrstvu črtati celo vrsto konkretnosti, ki smo jih želeli vnesti. Gre za konkretne lokacije hidroelektrarn na Muri in eksplicitno opredelitev za konkretne lokacije na t. i. zgornji srednji Savi, od Tacna do Jevnice, črtali pa smo tudi hidroelektrarno Učja, ker obstaja neki prastar že zdavnaj preživet zakon o Soči iz leta 1976, ki na reki in njenih pritokih prepoveduje vse.«

Milijardni vložki

Premalo v preveč ...

Od strategij k dejanjem

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.