Večja preiskanost, več zastaranja?

Kaj bo treba storiti, da množica zahtevnih zadev, ki prihajajo S POLICIJE na tožilstvo in sodišče, ne bo zastarala, in kdo naj to stori?

Sodni proces proti Zidarju se je tri leta po aretaciji šele dobro začel. (na sliki Ivan Zidar ob aretaciji, februarja 2008)

Sodni proces proti Zidarju se je tri leta po aretaciji šele dobro začel. (na sliki Ivan Zidar ob aretaciji, februarja 2008)
© Borut Krajnc

Odkar se je v verigo preiskovanja kaznivih dejanj vključil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), vsak mesec, včasih pa tudi kar vsak teden spremljamo obsežne akcije, povezane z gospodarskim kriminalom. A ko preiskovalci končajo delo v posamezni zadevi, začnejo obsežne zbirke dokazov dolgo pot prek tožilstva in sodišča v zastaranje. Ali pa vsaj v nerazumno dolg kazensko-sodni postopek. Čas v teh postopkih vedno dela za obdolžence, dokazi bledijo z vsakim dnem, zadeve pa se vlečejo leta. Če nekoliko poenostavimo: delo skoraj stotih kriminalistov, strokovnjakov s specifičnimi znanji in podpornega osebja z NPU na tožilstvu dobi posebna skupina šestih specializiranih tožilcev, kasneje na sodišču pa niti en takšen sodnik.
»Obstaja realna bojazen, da primeri, ki jih trenutno preiskuje Nacionalni preiskovalni urad, in primeri, kjer je urad že podal kazenske ovadbe, ne bodo doživeli hitrega sodnega epiloga, bodisi zaradi sedanje sodne prakse ali zakonodaje,« opozarja direktor NPU mag. Harij Furlan. Iz prakse sodelovanja s tožilstvom pri preiskovanju kaznivih dejanj je po njegovem očitno, da so državni tožilci preobremenjeni. Še posebej tisti, ki se ukvarjajo s pregonom kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije: »Ko se je ustanavljal Nacionalni preiskovalni urad, je bilo zamišljeno, da se bosta reorganizirala - specializirala - tudi državno tožilstvo in sodišče. To se do danes ni zgodilo.«
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša poudarja, da ko govorimo o zastaranju, ne smemo spregledati, da rok začne teči s trenutkom storitve kaznivega dejanja in »da je sodstvo zadnji člen v verigi od policije, ki kaznivo dejanje odkriva, prek tožilstva, ki vodi pregon, pa do sodišča, ki o tem odloči povsem na koncu in nikoli samoiniciativno«. Poleg tega, še dodaja Masleša, zadeve, ki jih obravnava NPU, pridejo na sodišče šele, če tožilstvo presodi, da pri posamezni zadevi obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. A kot je že pred časom zagotavljal Furlan, v množici zadev, s katerimi zalagajo tožilstvo, ni tako rekoč nobene kazenske ovadbe ali predloga za začasno zavarovanje premoženjske koristi, ki bi ga tožilstvo zavrnilo ali vrnilo v dopolnitev. Čeprav se sčasoma sodišču obeta vedno večji pripad dobro pripravljenih kompleksnih gospodarskih zadev, s katerimi je imelo težave že, ko je bilo teh zadev razmeroma malo, je Masleša optimist. Pravi, da je sodstvo že vpeljalo vse organizacijske spremembe, s katerimi naj bi poskrbelo, da se pripad z vidika vodenja postopkov učinkovito obvladuje. K še bolj koncentrirani obravnavi najzahtevnejših postopkov pa bodo po njegovem zagotovo pripomogli specializirani oddelki, ki naj bi se oblikovali do jeseni. »Zato sem prepričan, da je v sodstvu strah pred zastaranjem popolnoma odveč.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.