23. 6. 2011 | Mladina 25
Pomivalni stroji ...
... gospodinjski inkubatorji nevarnih gliv
Kaj vse se skriva v vašem pomivalnem stroju?
© Arhiv Mladine
Pomivalne stroje uporabljajo številna slovenska gospodinjstva. So pač učinkovit in preprost nadomestek za ročno pomivanje posode. A skupina slovenskih znanstvenikov je ugotovila, da so lahko tudi idealno gojišče za nekatere vrste gliv, ki so človeku potencialno nevarne. »V pomivalnih strojih se predvsem na tesnilih, pa tudi v posodicah za detergent, na stenah stroja in celo na sami posodi po pomivanju naseljujejo zelo patogene črne kvasovke,« pravi dr. Nina Gunde-Cimerman z ljubljanske Biotehniške fakultete, ena od avtoric raziskave, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji Fungal Biology. Te kvasovke (iz rodu Exophalia), pojasnjuje, lahko napadajo živčevje in povzročajo rast možganskih tumorjev. Napadajo tudi pljuča, čemur so zlasti izpostavljeni bolniki s cistično fibrozo. Okužba je po navadi posledica poškodbe, ki kvasovkam olajša naselitev v telesu. So zelo odporne in preživijo vse mogoče razmere v pomivalnem stroju. Z običajnimi postopki se jih je nemogoče znebiti.
Raziskovalci so v Sloveniji vzeli vzorce iz nekaj več kot sto pomivalnih strojev. Prisotnost potencialno nevarnih kvasovk so odkrili v približno dveh tretjinah. Za vzorce so zaprosili tudi kolege iz drugih držav in ugotovili, da se nevarne kvasovke pojavljajo v več kot polovici pomivalnih strojev po vsem svetu.
Kaj to pomeni? Bo treba spet začeti pomivati na roke? »Vsa zgodba se je začela v mojem pomivalnem stroju. Še vedno ga uporabljam,« pravi Gunde-Cimermanova. »Osebno menim, da je pri zdravem odraslem človeku zelo malo možnosti za zaplet. Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali pri dojenčkih pa bi morali biti bolj pozorni, kaj pomivamo v pomivalnih strojih.« O tem, koliko obolenj pri ljudeh (če sploh) so kvasovke iz pomivalnih strojev povzročile do zdaj, podatkov ni. »Koliko je v resnici teh obolenj, ne vemo. Tudi če so se pojavljala, niso bila pripisana tem kvasovkam.« Treba se je zavedati, da so raziskave še v zelo začetni fazi in da vsi sklepi in priporočila za zdaj temeljijo bolj na predvidevanjih kot na preverjenih dejstvih. Vseeno pa meni, da bi proizvajalci bele tehnike morali ugotovitve upoštevati in začeti izdelovati naprave, ki bi omogočale preprečevanje te težave. »Če bi izdelali stroje, ki bi omogočali očiščevalni program pri zelo visoki temperaturi, bi že pomagalo. Tesnila bi bila lahko narejena iz drugih materialov. Gumo, iz katere so danes tesnila, ti organizmi krasno razgrajujejo in jo imajo še celo za vir hrane. Te kvasovke pridejo v stroj skozi vodovod. Morda bi bilo smiselno razmisliti o kakšnih posebnih filtrih,« ugiba.
Raziskava je zbudila veliko zanimanja. O njej so se razpisali številni svetovni mediji. Gunde-Cimermanova je nad odzivom presenečena, čeprav bi ga glede na temo, ki neposredno zadeva velik del zahodnega prebivalstva, lahko pričakovala. »Res je norišnica. Dobili smo toliko odzivov, da tega kot znanstvenica sploh nisem navajena. Se mi pa zdi 'fajn'.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.