23. 6. 2011 | Mladina 25
Stari zakon, nove rešitve
Državni zbor naj bi že jeseni odločal o spremembah zakona o verski svobodi, ki so jih zahtevali ustavni sodniki
Aleš Gulič in Anton Stres
© Borut Krajnc
V uradu za verske skupnosti niso spisali novega zakona o verski svobodi, kot so sprva napovedovali, pač pa v skladu z željami največjih verskih skupnosti zgolj popravke sedanjega. Namesto vlade ga je v državnem zboru vložila skupina koalicijskih poslancev.
Prav verske skupnosti, ki so nasprotovale pisanju novega zakona, so si zdaj vzele nekaj časa za preučitev predlaganih sprememb. Iz zakonskega predloga izhaja, kje in koliko so v uradu, ki ga vodi Aleš Gulič, stopili korak nazaj in kje ne. Enako ostaja ime zakona, ki je velikega simbolnega pomena za velike cerkve, predvsem za rimskokatoliško cerkev. Velike cerkve so nasprotovale tudi rešitvi, da versko skupnost lahko registrira manjša skupina posameznikov. Namesto prej predlaganih treh bi lahko versko skupnost po novem predlogu registriralo deset ljudi. Za posebne pravice, torej predvsem za državna finančna sredstva, pa bodo lahko zaprosile, potem ko bodo imele dve leti zaposlenega vsaj enega verskega uslužbenca.
Ena od rešitev, ki so med velikimi bolj »osovražene«, ostaja nov način financiranja. Država bi po novem denar verskim skupnostim delila na podlagi deležev prosto razpoložljivega dela 0,5 odstotka dohodnine, ki bi jim jo namenili verniki. Denarja za verske skupnosti bo ravno toliko, le razdelil se bo nekoliko drugače. Gulič pojasnjuje, da so bili primorani v nov sistem, saj je zakon doslej vezal razrez državne finančne postavke za verske skupnosti na podatke iz vsakokratnega zadnjega popisa prebivalstva. Zadnji popis prebivalstva, iz začetka letošnjega leta, pa sploh ne vsebuje podatka o veroizpovedi in zato ni več zakonske podlage za razdelitev sredstev. »Veliko smo razmišljali o najboljši rešitvi za nastali problem in po mojem izbrali najboljšo. Je pa res, da bo zanjo potrebno nekoliko več truda tistih, ki bi radi bili udeleženi pri tem denarju.« Ne glede na pomisleke velikih verskih skupnosti gre za način, ki bo tudi zelo ažuren, saj se bodo sredstva delila na podlagi največ leto dni starih podatkov. Pa še precej cenejši od popisov prebivalstva bo.
Sicer v uradu že nekoliko zamujajo z zakonskimi spremembami, ki jih je spodbudilo ustavno sodišče s tem, ko je ugotovilo neustavnost zaposlovanja duhovnikov v državnih organih. To v skladu z odločbo ustavnega sodišča ne bo več mogoče. Gre za predvsem formalno zmago zagovornikov ločitve države in verskih skupnosti, med katerimi je tudi direktor urada za verske skupnosti. Najverjetneje pa ne bo imela finančnih učinkov. Ustavni sodniki in s tem tudi predlog zakona prepuščajo presoji države, ali in koliko bo sofinancirala verske skupnosti.
»Če bo v državnem zboru in sicer ta predlog zakona preudarno obravnavan, bomo imeli na tem področju vsi skupaj manj problemov. Če pa se bodo kurile nove grmade, bo problemov le še več,« je prepričan Gulič. Če bo nazadnje vložena zahteva po referendumu, pa meni, da se bo o dopustnosti tega moralo izreči ustavno sodišče, ki je sploh zahtevalo nekatere spremembe, ki jih prinaša zakon. Ta po njegovem prepričanju, tudi v drugih novostih, ki jih uvaja, v ničimer ne nasprotuje odločbi ustavnega sodišča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.