Peter Petrovčič

30. 6. 2011  |  Mladina 26  |  Politika

Libija, Kongo, Somalija ... in Slovenija

Severnoafriški begunci prek Italije v Slovenijo

Azilni dom v Ljubljani

Azilni dom v Ljubljani
© Samo Bešlagić

Policija je sporočila, da je zaznala povečanje števila nezakonitih prehodov državne oziroma schengenske meje s Hrvaško ter da prihajajo državljani Afganistana, Irana, Iraka, Egipta, Pakistana, Libije, Maroka, Alžirije, Palestine, Konga, Senegala in Somalije. Obmejno prebivalstvo pa so pozvali k obveščanju policije, kadar zasledijo tovrsten prehod meje.
Že glede na države izvora migrantov gre očitno za pljusk vala nezakonitih migrantov iz Severne Afrike, ki zadnje tedne in mesece pristajajo na obalah italijanskih otokov, predvsem na Lampedusi. Tja jih je od revolucije v severnoafriških državah, še posebej pa od vojne v Libiji, prispelo že več kot 45 tisoč. Zato omenjeni migranti tudi prehajajo slovensko-hrvaško mejo na območju policijske uprave Koper. Ne glede na to, da je bilo prej ali slej pričakovati določen pritisk migrantov iz Afrike in drugih držav vzhodno, kjer ZDA širijo demokracijo, pa gre za bolj ali manj naključen pojav. Slovenija pač ne slovi kot obljubljena dežela za migrante iz teh delov sveta. Že zato ne, ker v Sloveniji ni tradicionalnih izseljenskih skupnosti, o katerih se glas širi tudi v matične države. Pa tudi zato ne, ker naj bi Slovenija »dobro zaprla« svoj del schengenske meje, torej meje s Hrvaško, pri čemer se že dlje časa odpirajo vprašanja o zakonitosti vračanja na meji ujetih nezakonitih priseljencev v Hrvaško brez izvedbe ustreznega postopka. In ne nazadnje, pritiska nezakonitih priseljencev ni tudi zato, ker je slovenska azilna politika dokaj neprijazna do prosilcev za azil, beguncev in nasploh migrantov. Po odstotku ugodenih prošenj za azil glede na število prosilcev je namreč na repu med primerljivimi evropskimi državami in tudi nasploh.
Res je, da se je predvsem z vstopom Romunije v EU tudi v Sloveniji povečala nezakonita migracija znotraj EU, torej število državljanov EU, ki izkoristijo odsotnost mej znotraj unije, a zunaj matične države ostanejo dlje, kot dovoljujejo predpisi. V novi državi si uredijo življenje, tam pa živijo brez dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja. A je tudi za tovrstno migracijo Slovenija predvsem tranzitna dežela, na kar so pred časom opozarjali Italijani, češ da velika večina Romunov k njim pride prek Slovenije. No, zdaj v Slovenijo prihajajo migranti, in to nezakoniti priseljenci, prek Italije.
Čeprav smo ob vstopu v EU pričakovali najhujše, veliko tujegovorečih ljudi drugačnega videza, ki nam bodo poleg vsega še kradli naše službe, se to ni zgodilo. Lahko smo ostali pomirjeno zaprti sami vase, otoček »pristnosti« sredi narodnostno vse bolj mešane nove domovine. Se pa bo treba počasi navaditi na omenjene trende. Poleg nujno potrebne specifične visoko in nizko kvalificirane delovne sile k nam prihajajo tudi deprivilegirani prebivalci iz soseščine. In to upravičeno. Tako kot večje bivše kolonialne sile zdaj tudi Slovenija, kot del EU, nosi določen del odgovornosti za razmere, v katerih so se znašli.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.