Mehka ali trda varnost?

Kako politika ali civilna družba silita policijo k do državljanov manj prijazni drži

Opozorilo v Novem mestu

Opozorilo v Novem mestu
© Borut Peterlin

Pred časom je ameriški senat od treh največjih ponudnikov mobilnih storitev zahteval umik mobilnih aplikacij, ki omogočajo obveščanje o lokacijah policijskih kontrol, češ da gre za programe, ki so škodljivi za javno varnost. Gre za podoben poziv, kot ga je v Sloveniji pred letom in pol komercialnim radijskim postajam nekoliko presenetljivo posredoval Radio Študent. Ne glede na domnevno pozitivne učinke takšnih prepovedi gre vendarle za prepovedi. Za krčenje pravic v zameno za več varnosti. Kje se je že pred leti rodila ta doktrina? Točno, prav v ZDA.
Od treh pozvanih se je pozivu senatorjev najprej uklonil Research in Motion (RIM) in odpravil takšno podporo za blackberryje, kmalu za njim pa še Apple. Umaknil je aplikacije, ki omogočajo sledenje kontrolam alkoholiziranosti, podporo sledenju radarjem za merjenje hitrosti pa je za zdaj ohranil. Google naj bi o odzivu na poziv senata še razmišljal. V ZDA so aplikacije za obveščanje dodobra razvili prav številni ponudniki mobilnih storitev in jih je na trgu več deset različnih. Jasno, gre za dodatno ponudbo v boju za uporabnike. A tega se niso domislili sami od sebe. Podatke o policijskih kontrolah medijem sporočajo sami policisti, kot del preventivne funkcije nadzora v prometu.
Tako kot delajo policisti v ZDA in drugod po svetu, dela tudi slovenska policija. Na pobudo Radia Študent se je odzvala s sporočilom, da v pobudi in tudi v samem obveščanju o območjih, kjer je policijski nadzor poostren, vidi prednosti in slabosti. Sedanji način voznikom omogoča, da v tistih mestih, vaseh, na cestah ali ulicah in v širši okolici vozijo previdneje in so tako manj nevarni okolici. Hkrati pa se pri policiji zavedajo, da tisti, ki navadno vozijo hitreje od dovoljenega, vožnjo umirijo samo začasno in kasneje nadaljujejo kršitve ter da vinjeni vozniki uberejo drugo pot, kjer je manj možnosti, da padejo v policijsko zasedo. Komercialne radijske postaje, ki jim je bil poziv namenjen, Radiu Študent niso prisluhnile. Drugače od ameriških ponudnikov internetnih storitev pa se na pobudo o prenehanju obveščanja ni odzvala niti slovenska policija. Javnost bo obveščala, dokler ne bo resna analiza pokazala, da sedanja stopnja obveščenosti škodi varnosti v prometu oziroma da bi prenehanje obveščanja prineslo tudi večjo varnost v prometu.
Kako se bodo odločili ameriški prometnovarnostni organi, je vprašanje. Za zdaj vztrajajo pri tem, da ima sporočanje lokacij policijskih kontrol smisel v odvračanju voznikov, da se odpravijo na cesto, kadar so pili, če vedo, da se jim kje na poti obeta policijska kontrola. Tudi slovenska policija se je že pred časom odločila, da voznikom prostovoljno ne bo odvzela ene izmed pravic - pravice do obveščenosti o policijskih dejavnostih na cestah. Zato lahko le ponovimo na neki način nelogično, in sicer da je izvirni represivni organ poskrbel, da študentski radio ljudstvu ne bo odvzel že pridobljene pravice v zameno za večjo varnost.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.