30. 6. 2011 | Mladina 26
Oditi ali ne oditi?
Slovenska vlada (ne) razmišlja o odhodu iz Afganistana
Postroj slovenskih vojakov v Afganistanu
© Aleš Sila / Mors
V vladi so nastala nova trenja glede vprašanja umika naših vojakov iz Afganistana, potem ko je premier Borut Pahor na tiskovni konferenci 23. junija dejal, da bi se to lahko zgodilo že po koncu misije zdajšnjega kontingenta slovenske vojske, torej oktobra. »Vlada je sprejela odločitev, da začne z zavezniki usklajevati umik slovenskih vojakov.«
Naslednjega dne smo na seji parlamentarnega odbora za obrambo doživeli presenečenje, saj je obrambna ministrica Ljubica Jelušič zanikala, da so se o tem pogovarjali v vladi, in dodala, da bi bil naš umik iz Afganistana oktobra preuranjen. Neuradno smo sicer izvedeli, da so se o tem v vladi pogovarjali, a očitno niti toliko, da bi se stvar sploh uvrstila v sporočilo za javnost. Kakorkoli, Pahor se je tega dne v Bruslju z nekaterimi drugimi voditelji članic Nata vse-eno že pogovarjal o, kot je napovedal, našem umiku. Kaj se torej dogaja?
»Ne vem, od kod Pahorju ta datum za odhod, nihče od nas ga prej ni slišal in težko je reči, ali je to njegova pobožna želja ali pa je to dejansko preveril pri zaveznikih. V tem primeru ga podpiramo, že dalj časa namreč zahtevamo umik,« je povedal Franco Juri iz Zaresa. Glede nesoglasij med Pahorjem in Jelušičevo pa pravi, da bi »ona pač rada, da naši vojaki ostanejo, ker se ji to na zasedanjih Nata zdi dobra promocija za Slovenijo. Ko je bila v napadu v Heratu poškodovana naša civilistka, je celo izjavila, da bi morali tam krepiti našo vojaško prisotnost zavoljo zaščite. Gre torej v povsem drugo smer.«
Je sploh možno, da odidemo iz Afganistana že oktobra? To je odvisno od logističnih procesov in političnih postopkov doma, pred parlamentom in vlado pa je poletno počitniško obdobje. »Vsak naš kontingent je vezan na svojo nalogo, in ko je misije konec, je možen umik,« pravi Anton Anderlič iz LDS. »Bomo videli, kaj se bo dogajalo v nadaljnjih mesecih, toda če bo predsednik Obama začel uresničevati svojo napoved o postopnem umiku ameriških sil, lahko gremo tudi mi. Kaj pa je 89 vojakov od 130.000?«
Tudi Jožef Jerovšek iz SDS, sicer vodja parlamentarnega odbora za obrambo, je očitno naklonjen temu scenariju: »Morda je pravi trenutek, da gremo iz Afganistana, treba je narediti evalvacijo stanja na terenu in sprejeti politične odločitve, vendar nimamo kredibilnega partnerja v vladi. Pahorjeva samostojna izjava zveni bolj populistično kot kaj drugega. Neki pogoji za umik pa so izpolnjeni. Dogodki v arabskem svetu nam kažejo, da muslimanski ekstremisti niso uspeli, in to bo vplivalo ali že vpliva na talibane, da uvidijo, da ne bodo najuspešnejša opcija v Afganistanu. Tudi prenos poveljstev na afganistanske sile je že obrodil nekatere sadove.« Afganistanske vojne in revolucij v arabskem svetu sicer ni mogoče tako preprosto enačiti.
Vprašanje, ali gremo oktobra iz Afganistana ali ne, za zdaj ostaja nerešeno, tudi po Pahorjevem torkovem telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Andersom Rasmussenom. Voditelja sta se na daljavo potrepljala po hrbtih, češ kako dobro gre v Afganistanu, in Pahor je sekretarja seznanil s tem, da razmišlja o »morebitnem postopnem predhodnem odhodu« naših vojakov. Karkoli bi to lahko pomenilo ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.