Erik Valenčič

7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Svet

Princ vojne

Erik Prince, ustanovitelj zloglasne korporacije Blackwater, je pred sodnimi procesi v ZDA pobegnil v Združene arabske emirate, tam pa organizira novo vojsko tujih plačancev

Ena izmed zloglasnejših stvari, ki so se dogajale med iraško vojno, je bila vpletenost vojaških plačancev ameriškega podjetja Blackwater v številne poboje Iračanov. Kot so pred časom poročali glavni ameriški mediji, je CIA redno uporabljala storitve Blackwaterjevih plačancev; zanjo so po vsem Iraku izvajali atentate na ljudi, ki jih je tajna agencija sumila sodelovanja z uporniki. Pri tem jih ni nihče nadzoroval, to pa je vodilo celo v pobijanje iraških civilistov sredi belega dne, kot denimo 16. septembra 2007, ko so na bagdadskem trgu Nisur umorili 17 naključnih mimoidočih, med njimi devetletnega otroka. Blackwater oziroma njegovi pogodbeniki so opravljali tudi druga umazana dela kot na primer zasliševanje (beri: mučenje) Iračanov v še enem spomeniku Busheve demokracije v tej državi, zaporu Abu Graib. Podjetje je za svoje storitve prejelo okrog 400 milijonov dolarjev iz žepov ameriških davkoplačevalcev. A to očitno ni bilo dovolj, saj se je ukvarjalo še s postranskimi, spet zločinskimi dejavnostmi.
Proti vodstvu Blackwaterja so bile aprila lani vložene obtožnice zveznih tožilcev zaradi zarotništva, nezakonite prodaje orožja in oviranja preiskovalnih postopkov. Navedenih dejanj je obtoženih pet vodilnih predstavnikov, ne pa (še) sam ustanovitelj podjetja Erik Prince. Vendar so postopki stekli tudi proti njemu, saj sta dva nekdanja zaposlena podala zapriseženi izjavi, da se je skupaj s pomočniki finančno okoristil s tihotapljenjem ilegalnega orožja v Irak. Poleg tega naj bi bil osebno stal za umori več ljudi, ki so podatke o nezakonitih dejavnostih Blackwaterja želeli sporočiti ameriškim zveznim oblastem. K temu dodajmo še civilno tožbo, ki jo je zoper Princea leta 2009 vložila družina ubitega dečka iz Bagdada. Časnik New York Times je poročal, da je zaradi vsega naštetega State Department lani neuradno zagrozil, da podjetje ne bo dobilo nobenega posla več, dokler bo njegov lastnik Erik Prince.
Zanj je bivanje v ZDA tako ali tako postajalo preveč tvegano. Časopis Nation je že junija lani poročal, da se namerava Prince preseliti v Združene arabske emirate. »Če ne bi živel v ZDA, ameriški sodni organi ne bi mogli več priti do njega. Gre za dolgoletno prakso bežanja v tujino zaradi izogibanja pravnim procesom,« je pojasnil profesor prava z Univerze Columbia Scott Horton. Združeni arabski emirati in ZDA namreč nimajo sklenjenega sporazuma o izročanju obtožencev. Čeprav v Blackwaterju niso želeli komentirati teh navedb, se je nazadnje izkazalo, da je bilo vse, kar je objavil časopis, točno. Prince je decembra prodal Blackwater skupini kalifornijskih poslovnežev in se kmalu zatem preselil v emirate.
A to še ne pomeni, da se je upokojil. Njegove storitve so zdaj na voljo emiratskemu zasebnemu podjetju Reflex Responses (R2), ki je s tamkajšnjim režimom sklenilo pogodbo o ustanovitvi bataljona tujih plačancev. Vrednost pogodbe znaša 529 milijonov dolarjev. Uradni Abu Dabi se je odzval šele pred kratkim, potem ko so se o tem razpisali vodilni ameriški časopisi. V skopi izjavi za javnost je tiskovno predstavništvo režima pojasnilo, da R2 zagotavlja »operacijsko pomoč in pomoč pri načrtovanju ter urjenju emiratske vojske«. Izjava v nobenem delu ne omenja Princea ali 800 tujih plačancev. Oglasilo se je tudi vodstvo podjetja R2 in zavrnilo namigovanja, da naj bi bil Prince solastnik podjetja, zanj »opravlja le nadzor nad rekrutacijo najemnih vojakov«.
To je v ZDA sprožilo pomisleke in nelagodje ne samo medijev. Več kongresnikov je državni sekretarki Hillary Clinton poslalo pismo, v katerem so med drugim zapisali: »Dolgo smo izražali zaskrbljenost zaradi vladnega poslovanja z Blackwaterjem navkljub naraščajočemu seznamu kaznivih dejanj tega podjetja in zdaj nas skrbi, ker Prince to prakso izvaža drugam. Če bo takšen bataljon uporabil emiratski režim, lahko to v tem kritičnem času še dodatno destabilizira že tako nemirno regijo.« Clintonovo so kongresniki vprašali, »kakšna je ameriška politika do tega, da ameriški državljan za tujo vlado rekrutira in usposablja tuje najemne vojake«. Obamova administracija na to (še) ni odgovorila in po pričevanjih neimenovanih virov iz Bele hiše naj bi bil State Department Princeu že podelil svoj »tihi blagoslov«.
Vendar razlogi za nelagodje ostajajo. Princeov bataljon sestavlja 800 tujih plačancev, predvsem iz Kolumbije in Južnoafriške republike; mnogi med njimi so prej delali za Blackwater. Po pogodbi med R2 in emiratskim režimom, do katere se je dokopal New York Times, bosta njihovi glavni dejavnosti »izvajanje protiterorističnih operacij in zagotavljanje notranje varnosti«. Samo petina prebivalcev ima emiratsko državljanstvo, drugi so v glavnem poceni in zelo izkoriščani delavci iz jugovzhodne Azije. Po družbenih nemirih v arabskem svetu se zdi, da se režim v Abu Dabiju čuti čedalje bolj ogroženega in se je zato začel obdajati s tujo najemniško vojsko. To pa bi lahko pripeljalo do podobnih stvari, kot so se že dogajale v Iraku.
Na spletni strani mednarodnega sejma International Defence Exhibition and Conference, ki je februarja potekal v Abu Dabiju, je bilo podjetje Reflex Responses predstavljeno kot najboljše na svojem področju: »Slovi po tem, da zagotavlja prave ljudi za prave rešitve po pravični ceni. V podjetju R2 so zaposleni inštruktorji in svetovalci, ki so že dolgo znani kot najboljši med najboljšimi in so po vsem svetu dokazali, da že dosegajo standarde, ki si jih drugi zgolj želijo doseči.« Že te besede imajo vonj po krvi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.