Država poostrila nadzor nad državljani

Konec februarja je stopil v veljavo zakon o prijavi prebivališča, ki celovito ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom.

Zakon prijavo in odjavo stalnega ali začasnega prebivališča oz. prijavo spremembe naslova stanovanja obravnava kot zakonsko obveznost za državljane in tujce.

Zakon prinaša tudi kazenske določbe s kar visokimi denarnimi kaznimi za prekrške, ki so jih storile fizične ali pravne osebe. V primeru dvoma lahko pristojni organ uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča posameznika. Pristojni organ bo dolžan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča tudi na zahtevo lokalne skupnosti.

Kot določa zakon, ki ga je državni zbor sprejel 26. januarja letos, v uradnem listu pa je bil objavljen 9. februarja, mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja RS, prijaviti začasni odhod z območja RS, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče.

Stanodajalec pa mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika.

Po določbah zakona mora na območju RS prijavno-odjavno obveznost izpolniti tako slovenski državljan kot tujec. Za prijavo oz. odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter prijavo oz. odjavo začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče, ali ga prijavlja oz. odjavlja. Za prijavo oziroma odjavo gosta pa je pristojna policijska postaja, na območju katere se posameznik nastani. Stalno prebivališče oz. spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.

Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve. Posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oz. odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oz. odhodu.

Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v RS, mora stanodajalec prijaviti oz. odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oz. odhodu.

Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v RS in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oz. po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom. Stanodajalec pa mora prav tako voditi evidenco gostov, sprejetih na prenočišče oz. počitek ali začasno nastanitev. Podatke iz evidence mora hraniti eno leto od dneva vpisa posameznika v evidenco.

Posameznik, ki namerava odpotovati z območja RS za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje. Posameznik, ki se vrne v RS za več kot 60 dni ali z namenom, da bo tukaj stalno prebival, pa mora pristojnemu organu prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po prihodu.

Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto. V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oz. posameznik obnoviti prijavo začasnega prebivališča v roku osmih dni od preteka tega roka.

Šteje se, da posameznik ni prijavljen, če po preteku enega leta v roku osmih dni ne obnovi začasnega prebivališča. Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega zakona opravljajo notranje ministrstvo, pristojni organ in policija.

Zakon sicer dopušča tudi nekatere izjeme pri prijavi začasnega prebivališča. Tega denimo se ni treba prijaviti tistim, ki se nastanijo v zatočiščih za žrtve nasilja v družini, pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč, če na povabilo države sodelujejo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, državljanom med prestajanjem vojaške obveznosti, zapornikom, bolnikom med zdravljenjem v bolnišnicah itd.

Zakon vključuje tudi številne kazenske določbe za prekrške. Z denarno kaznijo od 200.000 do kar milijon tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne prijavi oz. odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu; ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov, v evidenco ne vpiše točnih podatkov ali delavcem pristojnega organa in policistom ne omogoči vpogleda v evidenco gostov.

Denarne kazni za podobne prekrške za fizične osebe so nekoliko manjše, vendar še vedno kar visoke in se gibljejo v višini od 20.000 do 100.000 tolarjev.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 tolarjev pa se denimo kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ne prijavi stalnega oz. začasnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja, ali ne odjavi stalnega oz. začasnega prebivališča; ne prijavi ali v predpisanem roku ne prijavi začasnega odhoda z območja RS oz. vrnitve v RS za več kot 60 dni ali z namenom, da bo tukaj stalno prebivala.

Zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita notranje ministrstvo in pristojni organ register stalnega prebivalstva.

Tega vodijo na centralnem računalniku, ki je neposredno povezan s centralnim registrom prebivalstva. Sicer mora pristojni organ vodenje registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev uskladiti in dopolniti z zakonom v roku treh let po njegovi uveljavitvi.

Stanodajalci morajo način vodenja podatkov v evidenci gostov in posredovanja podatkov iz nje uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.

Do vzpostavitve evidence, ki bo vsebovala podatke o stavbah in stanovanjih, se podatki o prebivališču v Sloveniji spremljajo do ravni hišne številke z dodatkom k hišni številki oziroma do ravni drugačne prostorske identifikacije.