Busheva administracija mori kite

Čilska predsednica Michelle Bachelet je na začetku petdnevne konferenci Mednarodne komisije za kitolov (IWC), ki se je v torek začela v Santiagu, zahtevala popolno prepoved lova ob čilski obali, kjer naj bi na področju, ki je dolgo 5000 kilomerov in široko 322 kilometrov nastalo novo zaščiteno področje za kite. Čile, ki ima v tej coni skupaj s Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem izključne ekonomske pravice, ne dopušča lova na kite že vse od leta 1970. Vendar zaradi spora med državami, ki podpirajo in tistimi, ki lovu na kite nasprotujejo, še zmeraj ni povsem jasno, ali bo ta ideja tudi resnično zaživela. Predsednica Čila je dejala, da želi svetu predvsem poslati jasen signal, da zaščiti kite v njenih vodah.

“Znanstveni lov” kitov za restavracije

Največja zagovornica lova na kite je predvsem Japonska, ki lov opravičuje z “znanstvenimi nameni”, čeprav nato meso kitov konča v številnih japonskih restavracijah. Velika Britanija je na konferenci s podatki dokazala, da je 42 odstotkov kitov ženskega spola brejih oziroma, da so bili kiti ubiti v trenutku, ko so matere še skrbele za mladiče. Japonski delegat Joji Morishita je številke označil kot netočne ter se zavzel za nadaljevanje lova “v znanstvene namene.” Nasprotniki te vrste ulova trdijo, da gre zgolj za komercialni ulov, prikrit z zelo slabim izgovorom. Na konferenci je bilo izpostavljeno predvsem dejstvo, da še zmeraj ni znano, koliko kitov naj bi sploh bilo v svetovnih morjih.
Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace trdijo, da statistika jasno kaže, kaj se dogaja. Število modrih kitov, ki živijo ob Antarktiki, naj bi upadlo na samo en odstotek nekdanjega števila in to kljub temu, da že 40 let veljajo za zaščiteno živalsko vrsto. Povsem zanesljivo si je v zadnjih letih opomogla samo ena vrsta kitov in sicer vzhodnopacifiški sivi kit, toda zato je že skoraj popolnoma izumrl zahodnopacifiški sivi kit, saj naj bi na svetu živelo le še okoli 100 primerkov.
Najnovejši podatki, ki temeljijo na podatkih analiz DNA dokazujejo, da kitov grbavcev pred začetkom industrijskega lova na to vrsto pred letom 1800 ni bilo zgolj 100 000, kot so bili znanstveniki prepričani še nedavno, temveč celo več kot 1,5 milijona primerkov, kar so dokazali raziskovalci univerze Standford. Danes naj bi bilo na svetu le še 20 000 primerkov te vrste.
Vendar pa kitov ne ogroža samo kitolov, pač pa tudi klimatske spremembe in onesnaževanje oceanov, ozonska luknja, trčenja z ladjami in uporaba sonarjev. V nekaterih predelih sveta je meso kitov tako močno onesnaženo s kemičnimi substancami, na primer s pesticidi in polikloriranimi bifenili (PCB), umetnimi organskimi spojinami, eno od najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek, da bi bilo meso kitov prej kot “specialiteta” lahko označeno kot “strupeni odpad.”. Te snovi so tudi dokazljivo rakotvorne. Toda ne glede na to v zadnjem času nekatere države, predvsem nove članice mednarodne komisije za kitolov (IWC), zahtevajo nadaljevanje komercialnega kitolova.

Nevarni tudi sonarji

V skupino teh držav spadajo predvsem Benin, Gabon ter mikro državi Tuvalu in Nauru. V organizaciji Greenpeace jih obtožujejo, da glasujejo po naročilu Japonske, saj ta različnim manjšim državam, ki soodločajo o lovu na kite, letno razdeli okoli 320 milijonov dolarjev pomoči. Mednarodna komisija za kitolov je sicer leta 1982 s tričetrtinsko večino sprejela odločitev o zamrznitvi lova na kite, vendar so Japonska, Norveška, Peru in Sovjetska zveza (kasneje jo je nasledila Rusija) že tedaj vložile svoje ugovore, češ da odločitev ni bila sprejeta na podlagi ugotovitev komisije znanstvenikov. Zamrznitev sicer dopušča lov na kite zaradi znanstvenih razlogov ter kot tradicionalni lov domačinov. Od leta 1994 kite komercialno lovijo v Norveški, v Islandiji pa od leta 2006. Japonska lovi kite že od leta 1986 na podlagi “znanstvenih” razlogov, ZDA in še nekatere druge države pa dopuščajo “tradicionalni” lov svojih domačinov.
Pomena ohranitve kitov kot vrste pa se vse bolj zavedajo v številnih drugih državah sveta. Eden izmed korakov v smeri zaščite kitov je tudi odločitev ameriškega Vrhovnega sodišča ta ponedeljek, s katerim je sodišče odločilo, da bo presodilo v sporu o uporabi sonarjev ameriške obalne straže ob južni obali Kalifornije. Vrhovno sodišče bo proučilo pritožbo Busheve administacije, ki trdi, da odločitev devetega ameriškega pritožbenega sodišča v San Franciscu omejuje ameriško mornarico pri šolanju mornarjev za uporabo sonarjev. Sodišče je namreč uporabo sonarjev v tem delu morja omejilo zaradi nevarnosti, da s svojimi frekvencami škodijo dvema živalskima vrstama. Busheva administracija trdi, da bi morali biti interesi nacionalne varnosti pred interesi vodnih sesalcev ter da uporaba sonarjev ni povzročila še nobene dokazane škode delfinom in kitom.
Sonarji oddajajo signale, ki na podlagi odboja omogočajo ladjam in podmornicam prikaz slike objektov v morju. Znani so sonarji srednjega in nizkega obsega, pri čemer tisti z nizko frekvenco omogočajo pošiljanje signalov celo več kot 500 kilometrov daleč, povzročajo pa šum 140 decibelov, kar je okoli stokrat več, kot znašajo signali, ki jih oddajajo kiti. Radarji srednjega obsega povzročajo signale v višini okoli 300 decibelov, znanstveniki pa so dokazali, da lahko s svojo frekvenco motijo ali celo ubijejo kite. Nevarnost uporabe sonarjev je postala najbolj očitna v trenutku, ko je veliko število kitov štirih različnih vrst leta 2000 nasedlo na sipinah v bližini bahamskega otočja takoj zatem, ko je bojna skupina ameriških ladij intenzivno uporabljala sonarje na tem območju. Na Kanarskih otokih so leta 2002 po manevrih zveze NATO opazili podoben primer, saj so znanstveniki pri nasedlih kitih ugotovili krvavitve možganov, ledvic in drugih notranjih organov in kot vzrok za poškodbe ocenili uporabo vojaških sonarjev.
Po tem dogodku so kiti na tem področju izginili, podobne pojave pa so opazili tudi v bližini Grčije, Madeire, Deviških otokov, Havajskega otočja in še drugje po svetu. Kiti in delfini so ob tem krvaveli in kazali posledice “globinske bolezni”, za katero lahko umrejo tudi potapljači, kadar se iz velikih globin prehitro dvignejo na površje, kar povzroči sproščanje ogljikovega dioksida iz krvi, to pa lahko ustavi dotok krvi.
Da lahko sonarji povzročijo smrt kitov je večkrat doslej opozorila tudi Mednarodna komisija za kitolov. Poleg nedavne odločitve sodišča v San Franciscu pomeni največji uspeh okoljevarstvenih organizacij poziv Evropskega parlamenta iz leta 2004, v katerem države članice poziva, da naj prenehajo nenadzorovano uporabljati sonarje prav zaradi škode, ki jo s tem povzročajo kitom in delfinom, za prenehanje lova na kite pa se je večkrat zavzela tudi evropska komisija.