Tea Wutte

 |  Družba

Zadnja skrivnost Titanika

Titanic na preskusni vožnji 2. aprila 1912

Titanic na preskusni vožnji 2. aprila 1912
© wikipedia.org

Titanik, ki se je potopil samo dve uri in 40 minut potem, ko je udaril v ledeno goro na svoji prvi vožnji do New Yorka in  v ledeno grobnico odpeljal svojih 1.504 potnikov, je te dni razkril eno od svojih zadnjih skrivnosti. V več kot 200 knjigah in številnih dokumentarcih so raziskovalci poskusili najti odgovor na vprašanje, zakaj se je Titanik potopil tako nenavadno hitro. Knjiga Brada Matsena z naslovom “Titanikova zadnja skrivnost” (Twelve, 276 strani) te dni razkriva, kaj se je dejansko zgodilo.

Vse kaže, da se je Titanik prelomil na tri in ne samo na dva dela, ladja pa se ja potopila pod veliko manjšim kotom, kot je to mogoče videti v filmu Jamesa Camerona iz leta 1997, v katerem se Rose in Jack ozirata proti zvezdnemu nebu v zadnjih trenutkih pred potopitvijo veličastne ladje. Poleg posnetkov podvodnih kamer potapljačev Johna Chattertona in Richija Kohlerja ,so k razkrivanju skrivnosti zelo pomagali tudi podatki iz ladjedelnice Harland & Wolf iz Belfasta, kjer so nastali Titanik in še nekatere druge velike ladje. Inženirji naj bi že pred prvim izplutjem ladje opozarjali, da je trup Titanika pretanek, vendar so opozorila inženirjev zanemarjali. Lastniki so na koncu, po nesreči, dovolili dve preiskavi, vendar so uradno krivdo prevalili na kapetana ladje, saj bi tožbe lahko potopile tudi premoženje lastnikov Titanika.

Pravo resnico je odkril šele Tom McKlussky, upokojeni arhivar ladjedelnice Harland & Wolff, ki je zgradila Titanik. Ko je ugotovil, da so v preiskavi Matsenovi potapljači kot razlog za potop navedli tanek trup in slabe zakovice, je arhivar avtorju knjige predal dokumente s strogo varovanimi izsledki raziskave iz leta 1912, ki so potrjevali najnovejše izsledke. Titanik je bil namreč rezultat velikega boja za premoč na morju med različnimi prekooceanskimi družbami. J. P. Morgan je kupil večinski delež v skupini angleških in ameriških pomorskih družb. Da bi bil Titanik lahko čimhitrejši, so debelino trupa stanjšali za 0,63 centimetra, zakovice pa za 0,317 centimetra. Samo zaradi tega je bila ladja lažja za 2500 ton, kar bi Titaniku omogočilo, da preliv pri Lamanchu prepluje najhitreje. Vendar je na svoji prvi vožnji do New Yorka ladja doživela tragično nesrečo. To se ne bi zgodilo, če bi bil trup debelejši. V času gradnje Titanika sta se na primer zaleteli podobno veliki ladji “Republika” in “Florida”, vendar je „Florida” uspela celo sama pripluti do New Yorka, “Republika” pa je ostala na površju 38 ur, tako da so lahko rešili vseh  750 potnikov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.