Kitajska – raj za moške

Konfucij je opredelil vlogo posameznika v družbi, v interakciji z drugimi in v odnosu do vlade. Po Konfuciju naj bi vsak posameznik prevzemal vedenje v skladu s svojim položajem v skupnosti. Kar pomeni, da naj se vsak posameznik vede primerno svojemu nazivu in statusu v družbi, podložnik naj bo podložnik in vladar naj bo vladar. Žena naj uboga in se podreja možu, otroci staršem, in vdova svojim sinovom. Tradicionalna definicija moškega in ženske je natančno opredeljena in še vedno zelo prisotna v azijski kulturi.

Za vse moške prišleke na Kitajsko ali v druge azijske države, se odpira čaroben svet lepih, nezahtevnih in predvsem ustrežljivih deklet in žensk. Življenje, o kakršnem sanja večji del moške populacije. V kitajsko miselnost je vcepljeno dejstvo, čeprav seveda nobena ženska ne hrepeni po tem, da več žensk kot ima moški, višji je njegov družbeni status, kajti ženske gredo z roko v roki z denarjem, kar pomeni, da ima moški z več različnimi dekleti solidno finančno zaledje. Večerje, taksiji, darilca so obvezen del partnerskega odnosa z Azijko, seveda ne pričakujte, da se bo račun delil na pol. To je obveznost, ki vam kot pripadniku moške vrste pripada. Seveda je to le majhna žrtev, če upoštevamo dejstvo, da vas izbranka ne bo zapustila, tudi če se občasno ali redno pozabavate tudi z drugimi dekleti.
Azijke ne pogojujejo občasnih skokov čez plot z ljubeznijo, takšno obnašanje sprejemajo kot del moškega in prevaro po večini prebolijo. Najlepši del vsega pa je, da od njih, če ste le malo vešči ravnanja z ženskami, lahko pričakujete popolno in večno lojalnost. Javne hiše so več ali manj sestavni del kitajske in na splošno azijske kulture.

Torej, ko pravim, da je Kitajska raj za moške, se obračam predvsem na pripadnike zahodnega sveta. Tujec na Kitajskem je zaklad vsake Azijke, dekleta bodo povečini obdržale belega partnerja ne glede na vse. Biti opažena z belcem v javnosti je za njih velika čast, sreča in morebitna karta za v svet. Če pa se razmerje kljub temu ne razvije do točke, ko sta poroka in selitev naslednji korak, bodo zadovoljne tudi s časom, ki jim ga bo izbranec naklonil, pa če to pomeni biti partnerka v razmerju ali pa le kot občasno dekle.
 
Dekleta so vzgojena, da služijo in strežejo moškemu in kasneje svoji družini. Pustijo mu njegovo dominantnost, ohranjajo svojo ženstvenost in ne poskušajo biti enakopravne z nasprotnim spolom. Razlika med moškim in žensko je občutna. Vendar pa ženski del populacije na Kitajskem na to ne gleda kot na seksizem temveč le kot na naravni potek življenja. Tako je določeno in tako mora biti in tako je prav. Izjave kot “pravi moški mora imeti več deklet in to sprejemam”, so stalnica in in moški jih velikokrat tudi upoštevajo.

Ohranjanje tradicionalne vloge ženske in ženstvenosti se kaže tudi v tem, da azijska dekleta povečini ne pijejo alkohola, ne kadijo, ne govorijo preveč, ne ostajajo zunaj do poznih jutranjih ur, četudi imajo večkrat popolnoma zgrešen okus za modo, jim vedno nekako uspe biti oblečene dokaj ženstveno v mini krilca, visoke petke, barve ki ne sodijo skupaj… Kljub temu je razlika med vzhodom in zahodom opazna in Kitajske si želijo biti kot dekleta zahodnega sveta,  čeprav so bolj tradicionalne kot zahodna dekleta, marsikateri beli moški pa si jih raje izberejo kot dekleta svoje kulture.

Vsake toliko časa se mi poraja vprašanje, ki temelji predvem na moji zahodni percepciji razmerja, koliko in na kakšen način je tradicionalna vloga ženske zdrava za razmerje oziroma za posameznike v razmerju? Gledano z moškega vidika, je takšna percepcija partnerstva, kot obstaja v azijskih deželah več kot popolna. Vendar pa, ali gre pri tem za resnično in globoko razmerje ali le za površinsko in v tem primeru le igranje vloge, ki ti je določena že ob rojstvu? Ali smo ženske zahodnega sveta popolnoma izgubile svojo tradicionalnost in ženstvenost s tem, ko hrepenimo po enakopravnosti in brišemo razlike med moškim in žensko ali pa to pomeni da se razvijamo kot samostojni subjekti in na ta način tudi bogatimo svoja razmerja?