Umrl "lovec na Tita"

V 76. letu starosti je v ponedeljek na svojem domu v Beogradu umrl Nikola Kavaja, v času nekdanje Jugoslavije poznan kot "državni sovražnik številka ena", poroča črnogorska tiskovna agencija Mina. V zgodovino se je Kavaja zapisal po štirih neuspešnih poskusih atentata na nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza-Tita.

Kavaja se je rodil leta 1933 na območju današnje Črne gore. Kot navaja spletna enciklopedija Wikipedia, je otroštvo preživel v Peći na Kosovu, od koder sta bila doma tudi njegova starša. Ko je nacistična Nemčija leta 1941 okupirala ozemlje Jugoslavije, so njegovo družino ločili in jih zaprli v različna koncentracijska taborišča v Albaniji. Kavaja se je leta 1944 vrnil v Peć in se po vojni priključil tajni protikomunistični organizaciji. Junija leta 1953 je tako sodeloval pri sabotaži cistern s plinom na letališču v hrvaškem Samoboru. Kazni se je tedaj izognil, v omenjenem primeru pa so obsodili in usmrtili moškega, ki naj v eksplozijo na letališču sploh ne bi bil vpleten. V tem času se je priključil tudi zračnim silam, vendar je potem, ko so jugoslovanske oblasti aretirale vodjo tajne protikomunistične organizacije, dezertiral iz vojske in poskušal pobegniti v Avstrijo. Oblasti so ga tedaj ujele in mu naložile 18 let in pol zaporne kazni. Po odsluženih štirih letih je Kavaja pobegnil iz zapora in se znova napotil v Avstrijo, kamor mu je v drugem poskusu le uspelo pobegniti.

Kljub temu so ga na drugi strani meje prijele avstrijske oblasti in ga predale bazi ameriške vojske v Avstriji. Tam so ga predstavniki ameriških oblasti preiskovali sedem mesecev, saj so bili prepričani, da dela za rusko obveščevalno službo KGB. Po preiskavah je Kavaja naposled začel delati za ameriško obveščevalno službo Cia, njegove naloge pa so bile povezane predvsem z misijami, uperjenimi proti Jugoslaviji in Sovjetski zvezi.

Kot je Kavaja povedal sam, naj bi bila ena izmed njegovih najpomembnejših nalog za Cio umor jugoslovanskega predsednika Tita. Ko je ta potoval na obisk v Brazilijo, naj bi mu Kavaja sledil, vendar je bila misija neuspešna, saj je Tito celoten obisk preživel za zaprtimi vrati. Kavaja je jugoslovanskemu predsedniku nato sledil še v Čile, Mehiko in ZDA, vendar naloge tudi tokrat ni mogel izvesti, saj je Tito tudi ob obisku ameriškega predsednika Richarda Nixona ostal za zaprtimi vrati.

Kavaja je bil kasneje tudi osrednja osebnost skupine z imenom Srbsko osvobodilno gibanje - Domovina (Sopo), ki naj bi jo domnevno ustanovila prav Cia. Sam Kavaja je potrdil, da je Sopo izvedel bombne napade na jugoslovanski veleposlaništvi v Washingtonu in v kanadski Ottawi ter na jugoslovanska diplomatska predstavništva v New Yorku, Chicagu, San Franciscu in Torontu. Leta 1978 so Kavajo in še približno sto članov Sopo na podlagi ameriške zakonodaje aretirali v New Yorku. Kavaja je tedaj plačal varščino v višini 250.000 dolarjev in so ga izpustili. Takoj za tem je na letu iz New Yorka v Chicago ugrabil letalo družbe American Airlines, boeing 727, in želel izsiliti, da iz zapora izpustijo še enega izmed njegovih tesnih sodelavcev v Sopo. Nato je z letalom načrtoval polet v Beograd, kjer naj bi se zaletel v stavbo Centralnega komiteja komunistov.

Ko je spoznal, da ameriške oblasti njegovim zahtevam ne bodo ugodile, je potnike v Chicagu izpustil iz ugrabljenega letala, sam pa po nasvetu odvetnika odletel proti Irski. Slednja z ZDA namreč ni imela podpisanega sporazuma o izročanju tujih državljanov. Ker je Kavaja upal, da bo na Irskem dobil politični azil, se je po pristanku predal tamkajšnjim oblastem, ki pa so ga kljub vsemu predale ZDA, kjer so mu sodili zaradi kriminalnih dejanj.

V zaporu je tako preživel obdobje med letoma 1979 in 1997, nato pa dobil še pogojno kazen, ki bi se iztekla leta 2019. Znova je prekršil zakon in pobegnil v Srbijo, zaradi česar mu je v ZDA ob morebitni vrnitvi vse do smrti grozilo ponovno prestajanje zaporne kazni. Kavajo so leta 2003 med preiskavo umora nekdanjega srbskega premiera Zorana Đinđića naposled aretirali še v Srbiji.

O življenju Kavaje so posneli celo dokumentarni film z naslovom Nikola Kavaja - Lovec na Tita, ki so ga leta 1994 predvajali na edinburškem filmskem festivalu. (STA, mh)