Navigacija s telefonom

Ponudba programov, ki uporabljajo podatek z naprave GPS, je pestra. Od pravih navigacijskih programov, ki so povsem enakovredni samostojnim napravam, do enostavnejših pripomočkov, ki kažejo naš položaj in hitrost ter smer gibanja ter zapisujejo prepotovano pot. Vsaka ima svoj namen in splača se razmisliti, kdaj jih lahko koristno uporabimo.

Če smo o navigaciji s telefonom še pred časom pisali v smislu, da s telefonom povežemo zunanjo napravo GPS po protokolu bluetooth, se vedno več izdelovalcev odloča in v telefone vgrajuje naprave GPS. Taka navigacija s telefonom je zelo priročna in enostavna in s tem so telefoni postali konkurenca samostojnim navigacijskim napravam.

Uporabljati eno napravo namesto dveh, torej telefona in ločene navigacijske naprave, ima svoje prednosti in slabosti. Prednosti so očitne – namesto dveh napravic, ki jih nosimo po žepih, jaknah ali torbah, lahko uporabljamo samo eno in, kar je še bolj pomembno, telefon imamo navadno vedno s seboj. Slabosti so morda manj očitne, vendar jih je kar nekaj. Telefoni imajo praviloma manjše zaslone, večina jih še nima zaslona, občutljivega za dotik, oboje je pri navigaciji v avtomobilu ali na kolesu zelo praktično, če ne celo nujno. Potem je tu seveda povečana poraba baterije med uporabo v telefon vgrajene naprave GPS in v skrajnem primeru se lahko pripeti, da se nam baterija telefona povsem sprazni in takrat ostanemo brez navigacijskega pripomočka in brez telefona. Zanimivo postane tudi, ko potrebujemo oboje hkrati – telefoniranje in navigacijo.

Preizkusili smo nekaj navigacijskih programov različnih zmogljivosti, da bi se prepričali, ali je bolje uporabljati dve ločeni napravi ali eno samo. Preizkušali smo na Symbianu S60, konkretno na Nokii N95. Za S60 je tudi sicer na voljo največ tovrstnih programov; nekaj jih je tudi za Blackberry in o njih smo v Monitorju že pisali.

Rezultate novega Monitorjevega preizkusa si preberite v junijski številki revije