Lidija P. Černi

 |  Svet

Silvio se mora izkazati

Začelo se je že z izbiro prizorišča. Sprememba prizorišča za tako pomemben dogodek takorekoč tik pred zdajci je dvignila nemalo obrvi in prispevala h konfuznosti priprav na srečanje kluba osmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta, kar ni bilo prav nič po godu Američanom, ki so še posebej zoprni, ko gre za varnost njihovega predsednika. Središče dogajanja se je tako z otoka La Maddalena ob obali Sardinije, ki bi bil sicer letnemu času in priložnosti zelo primeren kraj, preneslo v mesto L'Aquila, ki ga je pred tremi meseci razdejal potres, popotresne sunke pa je čutiti še danes. Precej smela poteza, ki se bo mestu dolgoročno morda izplačala, a je na Italijo in njenega premiera Berlusconija vrgla prvo senco, ko so se razširile govorice o kaotičnosti priprav, pri čemer naj bi Italijani "zašuštrali" predvsem z logistiko in morali na pomoč poklicati Američane. No, na koncu se je vsaj navzven vse dobro končalo, Silvio Berlusconi je organizacijo dogodka označil za čudež, s pohvalami pa so pohiteli tudi Američani. Mike Froman, glavni svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame za ekonomijo, je zbranim novinarjem v L'Aquili dejal, da so Italijani odlično pripravili vrhunsko srečanje in se organizacije lotili metodično.

Toda v šotorih za novinarje je že prvi dan vršalo. Pa ne zaradi precej zadušljivega zraka, čeprav naj bi bili klimatizirani, niti zaradi težav z internetom, na katerega se je skušalo priklopiti več kot tri tisoč novinarjev, ampak zato, ker so italijanski novinarji dobesedno oblegali tuje, predvsem pa britanske novinarje, in hoteli izvedeti, zakaj tako negativno pišejo o gostitelju vrha, Silviju Berlusconiju. Povod je bilo seveda pisanje britanskega levičarskega časnika Guardian, ki je navajal visoke predstavnike držav članic G8, češ, da so se začeli resni pogovori o tem, da bi Italijo izključili iz skupine G8 in jo nadomestili s Španijo, ki ima tudi večji bruto nacionalni dohodek na prebivalca od Italije. Vzrok naj bi bile že prej omenjene kaotične priprave na tokratno vrhunsko srečanje, pa tudi pomanjkanje kakršnekoli vsebinske iniciative Italije pri pripravljanju tem s katerimi naj bi se ukvarjali voditelji držav G8 in gostje vrha, zaradi česar so menda morali vskočiti Američani. ZDA tudi niso pretirano navdušene nad Berlusconijevim vedenjem, ko se predstavlja kot posrednik med Washingtonom in Moskvo. Financial Times k temu dodaja še, da Berlusconi ni videti pretirano zainteresiran za podnebne spremembe in za pomoč državam v razvoju, kar mu očita tudi pevec skupine U2 Bono, znan kot borec proti revščini. Ta je s svojo skupino trenutno na turneji po Italiji in v torek zvečer je zbranim v Milanu dejal, da bi rad italijanskega premiera spomnil na obljube, dane na srečanju G8 pred štirimi leti v škotskem Gleaneaglesu.
ZDA oziroma predsednik Obama je zdaj tudi v veliko boljših odnosih s Francijo in Nemčijo, za razliko od svojega predhodnika Georga Busha, zato glede tega ne rabi nujno italijanskega zavezništva, čeprav Washingtron ne more ignorirati italijanske podpore ameriškemu posredovanju v Afganistanu in pripravljenosti Italije, da prevzame zapornike iz ameriškega oporišča Gvantanamo, ko ga bodo dokončno zaprli. Kakorkoli, po pisanju časnika Guardian so bile prav ZDA pobudnice tega, da bi bila tema vrha tudi izključitev Italije iz G8. Po trditvah visokih predstavnikov sodelujočih vlad na katere se je skliceval Guardian, so glede tega organizirali celo konferenčne pogovore med sodelujočimi na vrhu. Berlusconi se je na te trditve pričakovano ostro odzval in časnik Guardian označil za obskuren časopis. Novinarji tega "majhnega časnika" so zato svojo prtljago v L'Aquili prelepili z napisom Corriere della Sera. Oster je bil tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki je časnik Guardian obtožil, da so kaotično organizacijo vrhunskega srečanja zamešali z vrhom G20, ki so ga aprila organizirali Britanci v Londonu. Člani ameriške in britanske delegacije so sicer, kot rečeno,  včeraj pohiteli s pohvalami na račun italijanske organizacije srečanja, predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da je nepredstavljivo, da bi Italija izgubila mesto med osmerico.

S spremembo prizorišča pa je povezana še ena zadeva. Zaradi izjemno strogih varnostnih ukrepov so se številni prebivalci L'Aquile, ki so po potresu ostali v mestu, odločili, da se vsaj začasno preselijo v bližnje hribe, tako da se je življenje iz že tako na pol zapuščenega mesta dejansko preselilo v šotorsko naselje, v katerem prebiva okoli 22 tisoč ljudi, začasno pa se jim je v sicer precej bolj razkošnem šotoru pridružil še libijski voditelj Moamer el Gadafi, ki bo na srečanju sodeloval kot voditelj Afriške unije.


Sicer pa so se prvega dne srečanja udeleženci dogovorili za ukrepe, ki naj bi preprečili, da bi se ozračje našega planeta segrelo za več kot 2 stopinji nad ravnjo predindustrijske dobe, kar bi po mnenju strokovnjakov še preprečilo katastrofalne spremembe, kot na primer dvig morske gladine, pošastne nevihte in hude suše. Zadovoljstvo s tem dogovorom pa je imelo vseeno grenak priokus, saj je v pogajanjih pred vrhom G8 17 držav, največjih onesnaževalk na svetu, zavrnilo osnutek sporazuma, da bi emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšali za polovico. Največ časa pa so včeraj voditelji ZDA, Nemčije, Japonske, Francije, Velike Britanije, Italije, Kanade in Rusije posvetili gospodarski krizi.
Zdaj je jasno, da so voditelji G8 na lanskem srečanju na Japonskem zelo podcenjevali prihajajoče gospodarske težave, zato se morajo osredotočiti na to, da ne pride še do kakšnega kolapsa. "Čeprav je opaziti znake, da se gospodarstvo stabilizira, do resničnega okrevanja še ni prišlo," pravi Takao Hattori, strateg pri Mitsubishi UFJ Securities. G8 in EU nameravata tako z makroekonomskimi ukrepi še naprej stimulirati stabilizacijo cen na svetovnih tržiščih, še naprej bodo zmanjševali davčni pritisk, kljub temu, da bo to državnim proračunom kratkoročno škodilo, z vsemi sredstvi se nameravajo upirati protekcionizmu, še bolj bodo pritisnili na davčne oaze, zavzeli so se za koordinacijo mednarodnih inštitucij, da bi preprečili skokovito naraščanje cen energentov, posebej nafte. Te so se po nekaterih podatkih od pomladi zvišale za kar 75 odstotkov. Pri tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev dejal, da je cene nafte nemogoče regulirati in da je po njegovem mnenju cena med 70 in 80 dolarji za sodček poštena. Cena ameriške surove nafte je včeraj padla pod 62 dolarjev za sodček. Na mizi je tudi predlog ZDA, da bi v prihodnjih nekaj letih bogate države za razvoj kmetijstva v revnih državah namenile 15 milijard dolarjev, da bi si lahko te države same zagotovile potrebno hrano.

Voditelji G8 so se seveda dotaknili tudi političnih tem, predvsem razmer v Iranu po volitvah in jedrskih ambicij Severne Koreje. Izjava o Iranu je bila bržkone odvisna od tega, kar sta se ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitri Medvedjev pogovarjala na srečanju v Moskvi v začetku tedna, saj je Rusija edina članica G8, ki nasprotuje obsodbi Irana in ga podpira. Po nekaterih trditvah Obama in Medvedjev v Moskvi glede tega nista zbližala stališč in Moskva še vedno nasprotuje kakršnikoli ostri obsodbi Teherana. Tako je francoski predsednik Nicolas Sarkozy dosegel zgolj ostro obsodbo izpadov iranskega vodstva, ki zanika holokavst nad Židi, glede nasilja po iranskih predsedniških volitvah pa so voditelji G8 izrazili zgolj zaskrbljenost. Sarkozy je novinarjem glede Irana in njegove jedrske tehnologije še dejal, da v primeru, če do septembra ne bo napredka v pogovorih glede prenehanja programa bogatenja urana, bodo proti Ahmadinedžadovemu režimu sprejeli ustrezne ukrepe. Kaj je na to porekel Medvedjev, ni znano. G8 je tudi odločno obsodil jedrske poskuse v Severni Koreji ter več izstrelitev balističnih raket, kar Zahod razume kot provokacije Pjongjanga.

Osmerici glavnih se bodo v italijanski L'Aquili pridružili še visoki predstavniki hitro rastočih svetovnih gospodarstev, kot so Indija, Kitajska, Egipt, Turčija in Brazilija ter devet afriških držav, ki bodo v petek, zadnji dan vrhunskega srečanja, razpravljali o lakoti po svetu in pomoči državam v razvoju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.