5. 11. 2009 | Družba
Elektrika iz Sahare
Konzorcij 12-ih podjetij s sedežem v Münchnu namerava po vsej severni Afriki in na Bližnjem vzhodu postaviti mrežo 290-ih solarnih elektrarn, ki bodo že leta 2015 dajale elektriko, do leta 2050 pa bodo zadostile 15-im odstotkom evropskih energetskih potreb.
V projektu Desertec Industrial Initiative, vrednem okoli 400 milijard dolarjev sodelujejo nekatere izmed največjih evropskih bank ter tehnoloških in energetskih podjetij, kot so: Deutsche Bank, HSH Nordbank, Siemens, E.On, Munich Re, ABB, Abengoa Solar, Cevital, MAN Solar Millennium, RWE, M+W Zander in Schott Solar.
Projekt poleg nemške kanclerke Angele Merkel, ki si seveda prizadeva zmanjšati evropsko odvisnost od ruskega plina, podpirajo tudi jordanski princ Hassan in večina vlad severnoafriških držav, ki so seveda zelo zainteresirane za izkoriščanje sonca, ki ga imajo v izobilju. Del pridobljene sončne energije bi bil porabljen za potrebe lokalnega prebivalstva, del pa bi ga prodajali Evropi.
V prvi fazi projekta nameravajo na zahodu saharske puščave zgraditi ogromna solarna polja s CPS tehnologijo (koncentrirana sončna energija): parabolična zrcala usmerjajo sončne žarke na korita z vodo, ki se na ta način močno segreje in poganja parne turbine, ki nato proizvajajo elektriko 24 ur na dan, 365 dni v letu. Bolj strokovno povedano, takšna elektrarna se sestoji iz polja paraboličnih zrcal, ki sledijo soncu v smeri vzhod-zahod, hranilnika toplote in prenosnika toplote oz. generatorja
pare ter parne turbine z elektrogeneratorjem in ostalo klasično opremo za delovanje termoelektrarn. Letni izkoristek je ∼ 10,8 %, dnevni maks. 20 %. Izkoristek zrcal je ∼ 60%. Nove elektrarne bodo imele izboljšan letni izkoristek ∼ 15 ÷16% in tehnologijo brez vročega olja, saj se bo voda uparjala
neposredno v prenosnikih toplote na koritih.
Elektrika se bo v Evropo pošiljala po podmorskih visokotehnoloških kablih in z zelo majhnimi izgubami pri prenosu. (lpč)
QXURvISjh2A
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.