Pravljica o Kristusu

»Vsi dobro vemo, kolikšno korist je pravljica o Kristusu prinesla nam in našim najbližjim pristašem.« (Leon X., papež v letih 1513 in 1521.)

»V svoji nespoštljivosti je prišel do točke, ko je trdil, da Kristus ni bil nihče drugi kot sonce, ki so ga oboževali pripadniki Mitrine sekte, ter Jupiter Amon, ki se je v poganstvu pojavljal v obliki ovna in jagnjeta. Prispodobe o inkarnaciji in posmrtnem vstajenju je razlagal tako, da je Kristusa primerjal z Mitro. Trdil je še, da je čaščenje svetih treh kraljev v bistvu le obred, v katerem so Zaratustrovi duhovniki svojemu bogu darovali zlato, kadilo in miro – tri stvari, ki so jih pripisovali zvezdi svetlobe. Prav tako je trdil, da so ozvezdje Device, ali bolje, Izide, ki se na nebu pojavi ob solsticiju, privzeli kot znamenje Kristusovega rojstva zato, ker se je v tem času rodil Mitra. To pomeni, da sta bila Mitra in Jezus isti bog. Upal si je celo trditi, da ne obstaja noben verodostojen dokument, s katerim bi lahko dokazali obstoj Kristusa, in da po njegovem prepričanju tudi nikoli ni obstajal.« (Španski veleposlanik v Vatikanu o Pavlu III., ki je bil papež v letih 1534 do 1549).

Citata sta navedena v knjigi Pravljica o Kristusu, str. 207-208.


Luigi Cascioli je upokojeni agronom iz okolice Viterba, samega osrčja katoliške Italije, ki je leta 2002 vložil tožbo proti tamkajšnjemu župniku Enricu Righiju (ter prek njega proti celotni rimskokatoliški cerkvi) zaradi zlorabe ljudske naivnosti in zamenjave osebe. V obtožnici je Cascioli cerkvi očital, da zlorablja svoj vpliv in da »kot resnična in zgodovinska dejstva vsiljuje tisto, kar je zgolj izmišljotina«, kar ji med drugim prinaša velike materialne koristi ter politično moč v družbi. Zadeva se je končala tako, da je sodnik zavrnil tožbo proti Righiju, kar je Cascioli nekako tudi pričakoval, saj ni verjel, da bi proces lahko uspel v večinsko katoliški Italiji. »Nisem presenečen nad tem,« je dejal, »a to še ne pomeni, da se zadeva tu konča«. Septembra 2008 je podal novo tožbo na podlagi istih dveh obtožnic proti Luciu Soravitu de Franceschiju, škofu iz Roviga, pripravljen pa je iti tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Dokazni material proti RKC, ki ga je zbral za svoji dve tožbi, je Cascioli objavil v več kot imenitni knjigi Pravljica o Kristusu, ki je v slovenskem prevodu izšla tudi pri nas in sicer pri založbi Ciceron.

Kot ugotavlja Cascioli, lahko največji dokaz za neobstoj Jezusa najdemo prav v Bibliji, konkretno v njenih nesmislih ter kontradiktornostih, ki jih stresa iz sebe na praktično vsaki strani. To, da niti evangeliji, oziroma njihovi prepisovalci in ponarejevalci, niso dosegli konsenza o tem, kje in kdaj naj bi se Jezus rodil, niti kako naj bi izgledal in podobno, že veliko pove. Cascioli v knjigi sicer analizira obe zavezi, Staro in Novo, da bi prek tega pokazal, kako so si ljudje izmislili boga, na podlagi katerega so si potem nadalje izmišljevali razno razne odrešenike.

Stara zaveza

Nova zaveza