Trije predsedniki v Trstu

Predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške Danilo Türk, Giorgio Napolitano in Ivo Josipović so se včeraj sešli na zgodovinskem spravnem srečanju v Trstu. Z obiskom Narodnega doma in spomenika eksodusu Istranov, Rečanov in Dalmatincev iz rodnih krajev so obeležili spomin na tragedije iz preteklosti, zvečer pa so se udeležili Koncerta prijateljstva.

Predsednike je v Trstu najprej pozdravil tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, nato pa so obiskali Narodni dom. Tam so se predsedniki poklonili spominu na požig tega za Slovence v Italiji simbolno pomembnega poslopja 13. julija 1920. Predsednik Türk je ob tem položil venec k spominski tabli na pročelju Narodnega doma. V Narodnem domu so se Türk, Napolitano in Josipović sešli s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko, ter se vpisali v knjigo gostov. Pavšič in Štoka sta v dobrodošlici državnikom, ki sta jo poslala v ponedeljek pred obiskom, spomnila, da je bil Narodni dom pred 90 leti požgan, in poudarila: "Spomin ostaja, a naše oči so uprte v prihodnost."

Ob prihodu predsednikov se je pred Narodnim domom zbralo več sto ljudi, med njimi tudi Slovenci, ki so predsednike pozdravili s ploskanjem. Dopoldne pa se je pred Narodnim domom zgodil manjši incident, ko je skupina fašistov ob zgradbo položila venec v spomin fašistu, ki je bil ubit med požigom Narodnega doma. Policija je venec kmalu odstranila.

Predsedniki so se nato odpravili pred spominsko obeležje italijanskim pregnancem iz Istre, Reke in Dalmacije, kjer je venec položil italijanski predsednik. "To so dejanja, ki govorijo sama, so dejanja prijateljstva med našimi tremi narodi," je ob tem dejal Napolitano. Nedaleč od spominskega obeležja je med polaganjem venca glasno protestiral predstavnik tržaške desnice, ki pa ga je policija nato odpeljala.

Predsedniki so imeli v Trstu tudi tristanske pogovore, po katerih je Türk za medije dejal, da je prišel trenutek, ko se spominjamo zgodovine s spoštljivostjo, hkrati pa Slovenija, Italija in Hrvaška gledajo v prihodnost. Med skupnimi nalogami, ki jih čakajo, je izpostavil skrb za manjšine. "Vsi razumemo krivičnost zgodovine. Vsi razumemo, da je bil požig Narodnega doma prvo dejanje v veliki tragediji, ki jo je povzročil fašizem v 20. stoletju, ki je privedlo do druge svetovne vojne in drugih krivic," je pojasnil slovenski predsednik v izjavi za medije po pogovorih s hrvaškim in italijanskim predsednikom. Vendar je to obdobje po njegovih besedah že daleč za nami in prišel je trenutek, ko se spominjamo zgodovine s spoštljivostjo, s sočutjem do žrtev in vseh, ki so trpeli. "Hkrati pa gledamo v prihodnost z velikim samozaupanjem, kajti Italija in Slovenija sta že v EU, Hrvaška pa bo kmalu članica te povezave," je dejal.

Predsedniki so se po besedah Türka strinjali, da v časih, ko so omejevanja proračunske porabe nujna, ta ne smejo prizadeti manjšin. O tem so, kot je povedal, govorili kot o zelo pomembnem načelnem izhodišču, kajti manjšine so pomemben del skupnega kulturnega razvoja za naprej. Po njegovih besedah so trije predsedniki danes naredili dve simbolični dejanji: poklonili so se žrtvam, ki jih simbolizira Narodni dom, in vsemu trpljenju, ki ga simbolizira spomenik pregnancem iz Dalmacije in Istre. "Tako da mislim, da je na ta način simbolična gesta narejena," je poudaril.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović pa je dejal, da bo zgodovina pokazala, ali je bilo včerajšnje srečanje zgodovinsko, menil pa je, da je bilo zelo pomembno. Pojasnil je, da so govorili predvsem o prihodnosti vseh treh držav. Dodal je, da so govorili tudi o preteklosti, vendar pa se, kot je poudaril, z njo ne gre obremenjevati.

Zgodovinsko druženje so predsedniki sklenili z udeležbo na Koncertu prijateljstva, na katerem so pod taktirko znanega italijanskega dirigenta Riccarda Mutija nastopili glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Na koncertu so sodelovali mladinski orkester Luigi Cherubini, Italijanski mladinski orkester, Akademija za glasbo v Ljubljani, Akademija za glasbo v Zagrebu, Konservatorij Tartini iz Trsta in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.

Spored je bil zasnovan v duhu prijateljstva, in sicer so ga sestavljale himne vseh treh držav ter slovensko, italijansko in hrvaško delo - Cherubinijev Requiem, drugi stavek Himne evropski Sloveniji - Libertas Animi slovenskega skladatelja Andreja Missona in Himna Svobodi Jakova Gotovca.

Pred spravnim srečanjem predsednikov je tržaški župan Roberto Dipiazza izrazil prepričanje, da bo v zgodovini mesta današnji dan ostal zapisan kot eden najlepših. Menil je še, da je prihodnost Trsta v prijateljstvu in sožitju. (STA, mh)