Hitler in ljudstvo

Gre za prvo razstavo, ki poskuša razkriti odnos ljudi do Hitlerja. Prav zato je razstava že takoj sprožila različne, tudi kritične odzive, saj naj bi bila “preveč osebna”. Na razstavi si je namreč mogoče ogledati tudi različne predmete, ki so bili v široki uporabi v nacistični Nemčiji. Med te spadajo otroške igračke, kipci Hitlerja z dvignjeno roko v nacistični pozdrav, različnimi plakati, podstavki za pivo z nacističnimi simboli, kipci, svetilkami in nagrobnimi spomeniki s svastikami, igralni kompleti kart z nacističnimi voditelji in podobno. Razstava je seveda v največji meri namenjena samim nemcem ki so hkrati tudi otroci ali vniki tistih svojih prednikov, ki so dejansko živeli v času Hitlerjeve nemčije in večino časa tudi podpirali njegovo politiko. Kam je to privedlo pa je tudi povsem jasno predstavljeno – na razstavi so klju temu d aje “osebno” obarvana prikazane tudi uniforme SS-ovcev in uniforme taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč.

Nekateri kritiki zato ocenjujejo, da je razstava nepotrebna, saj naj bi privabila tudi pripadnike neonacističnih gibanj. V Nemčiji je to vprašanje zaradi zločinov nacističnega režima in formalne prepovedi javne uporabe nacističnega pozdrava, knjige “Mein Kampf” ali nacističnih simbolov še posebej občutljivo. Vendar organizatorji opozarjajo, da razstava, ki je še pred desetimi leti verjetno ne bi mogli organizirati, danes zelo mogoča in potrebna, ker se spreminja tudi odnos večine Nemcev do Hitlerja, danes ga večina vidi kot diktatorja, hkrati pa kot človeka, iz katerega se je mogoče tudi norčevati, kljub strahotnim posledicvam njegove politike. Tako so nekatere njegove slike na enem od eksponatov celo podložili z besedami, zaradi katerih Hitler zveni kot komedijant. Različni uporabni predmeti iz tedanjega časa bolje kot tisoče besed opisujejo čas, v katerem je Hitler uspel. Obiskovalci si lahko na primer ogledajo, kako so se otroci v nacistični Nemčiji igrali z igro “Zračni napad”, ki naj bi bila “zabavna igra za mlade in starejše”. Profesor Hans-Ulrich Thamer, vodilni kurator razstave pojasnjuje, da je razstava potrebna zato, ker si vsaka generacija “postavlja vprašanja” toda ker je “demon umrl pred tolikimi leti ostajajo različne kontradiktorne impresije in pojasnila.”

Vendar pa si bodo razstavo zagotovo ogledali tudi tisti, ki o Hitlerju še vedno nimajo najslabšega mnenja. Zadnja raziskava javnega mnenja v Nemčiji kažejo, da si eden od desetih Nemcev želi, da bi Nemčijo znova vodila osebnost kot je bil nekdanji “fuhrer” , medtem ko petintrideset odstotkov vprašanih trdi, da je Nemčija “nevarno prepolna tujcev”. Za kako pomembno razstavo gre pa pove podatek, da je bila podobna razstava v Nemčiji z naslovom “Hitler in nacionalsocialistični režim” pred šestimi leti odpovedana, saj naj bi bila “preveč osebna”. Kljub temu Hitler v Nemčiji ostaja tako velik “tabu”, da so se organizatorji tudi pri razstavi, ki se ukvarja s Hitlerjem samim izognili prikazu nekaterih njegovih osebnih predmetov. Muzej bi si tako na primer lahko sposodil Hitlerjeve uniforme, ki jih imajo v Moskvi, toda kot je pojasnila kuratorka Simone Erpel bi “karkoli. kar je nosil Hitler, pa čeprav samo dvakrat, lahko postalo fetiš,” zato so se takšnim predmetom raje izognili.