"Nebo je črno, Zemlja je modra"

V torek bo minilo 50 let od prvega poleta človeka v vesolje. 12. aprila 1961 je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin v vesoljski kapsuli Vostok 1 enkrat obkrožil Zemljo in se po 118 minutah poleta vrnil nazaj na trdna tla. "Pojehali! (Gremo!)" je zavpil 27-letni Gagarin, ko se je ob 9. uri in 7 minut po lokalnem času iz sovjetskega izstrelišča v Bajkonurju v današnjem Kazahstanu proti nebu podal Vostok 1, vesoljska kapsula na gromozanski, 43 ton težki in več kot 30 metrov visoki raketi.

Čez 11 minut in 16 sekund je Gagarin dosegel orbito. Poletel je preko Sibirije in Kamčatke, se nato obrnil proti jugu, letel preko Tihega oceana, severozahodno od Havajev, se na jugu Južne Amerike znova obrnil proti severu, dočakal sončni vzhod, preletel Afriko in se zatem po 108 minutah leta na višini sedmih kilometrov izstrelil iz kapsule ter dobrih deset minut kasneje s padalom pristal v bližini Saratova na reki Volgi na jugu današnje Rusije.

Ločitev Gagarina in Vostoka je bila načrtovana, čeprav so jo Sovjeti sprva zanikali. Za mednarodno priznanje poleta v vesolje naj bi namreč moral biti človek v kapsuli od začetka do pristanka. A sovjetski inženirji so se odločili, da Gagarin in Vostok iz varnostnih razlogov pristaneta ločeno, poročajo tuje tiskovne agencije. Ko se je Vostok prvič "dotaknil" tal, se je po navedbah prič odbil in šele nato pristal. Na tleh prvega udarca kapsule pa je zazijala velika luknja. Gagarin pa je pristal nedaleč stran in "prestrašil" lokalnega kmeta in njegovo hčer, ko se je pojavil v oranžnem skafandru z belo čelado in padalom, ki ga je vlekel za seboj.

Gagarin je vseskozi med letom opisoval parametre leta ter podatke in občutja. "Nebo je črno, Zemlja je modra," so bile njegove besede iz vesolja. Kasneje se je sicer izkazalo, da je bilo veliko "vznesenih" besed, ki naj bi jih izrekel Gagarin, vključno z izjavo "Ne vidim nobenega boga", zgolj sovjetska ideološka propaganda. A kljub temu je bil Gagarin prvi človek, ki je videl okroglo Zemljo, razločil kontinente in občutil breztežnostno stanje v vesolju.

Polet Vostoka je bil v celoti avtomatiziran in Gagarin ni pilotiral. Inženirji namreč niso bili prepričani, kako se bo obnašalo njegovo telo v breztežnostnem stanju. Za vsak primer je vendarle imel na voljo tudi kode, da bi lahko prevzel nadzor, če bi se kaj zalomilo. A se to ni zgodilo.

Polet vendarle ni potekal povsem brez težav. Ob zaviranju se namreč kapsula zaradi nekaj žic ni ločila od modula, kar je povzročilo precejšnje premetavanje in vrtenje kapsule. A k sreči so žice kasneje popustile, modul in kapsula sta se uspešno ločila, Gagarin pa je nadaljeval proti pristanku.

Gagarinov prvi polet v vesolje je pomenil novo veliko zmagoslavje sovjetskega vesoljskega programa v tekmi z ZDA. Pred tem je Sovjetska zveza leta 1957 v vesolje uspešno poslala prvi umetni satelit, Sputnik 1, nato pa v nadaljevanju vesoljske tekme žela uspeh za uspehom.

ZDA so bile na drugi strani ob uspehih sovjetske vesoljske tehnologije vse bolj pod pritiskom. Sprva so v Washingtonu sicer zanikali, da sploh sodelujejo v vesoljski tekmi, a že dober mesec dni po poletu Gagarina je tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy 25. maja 1961 naznanil ambiciozen vesoljski program, da bodo ZDA do konca desetletja poslale človeka na Luno.

Sovjetski vesoljski program Vostok (vzhod), katerega cilj je bil poslati človeka v vesolje, je vodil znameniti raketni inženir Sergej Koroljov. Ta sovjetski raketni genij, ki se je na ameriški strani "spopadal" z Wernherjem von Braunom, je bil glavni konstruktor ruskih raket - tudi balističnih z jedrskimi konicami - in vesoljske tehnologije. In če ne bi leta 1966 nenadoma umrl, kdo ve, kako bi se obrnil sovjetski lunarni program, ki je bil leta 1969, ko je Neil Armstrong postal prvi človek na Luni, v globoki krizi, kasneje pa so ga opustili.

Gagarin pa je s prvim poletom v vesolje dosegel slavo, ne samo v Sovjetski zvezi, temveč povsod po svetu. Kasneje ni nikoli več poletel v vesolje, čeprav je bil leta 1967 zamenjava za misijo Sojuz 1, ki se je končala s smrtno nesrečo njegovega prijatelja Vladimira Komarova.

Gagarinova življenjska pot se je končala 28. marca 1968 v starosti 34 let, ko je med vadbenim poletom z migom 15 strmoglavil v gozdu v bližini kraja Kiržač severovzhodno od Moskve. A je ostal za vedno zapisan v zgodovino človeštva kot prvi človek v vesolju, kamor mu je doslej sledilo več kot 500 podobnih raziskovalcev in navdušencev nad neznanim. (STA, mh)