Najboljša Katja

»Izbrala sem najboljšo stranko,« je ob vstopu v SDS dejala bivša in hkrati zadnja legitimno izvoljena predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba. Vstop v to stranko zdaj, še posebej ker ni edini v smeri iz ŠOS v SDS, dokončno postavlja v kontekst doslej ne povsem jasne odločitve študentskih struktur, da dejavno nasprotujejo vsem reformnim zakonom sedanje vlade. Te strukture so še leta 2005 protestirale proti neoliberalnim reformam takratne Janševe vlade (a takrat jih je vodil Miha Ulčar, ki je kasneje pristal v Zaresu).

Ko je predsednik SDS Janez Janša decembra 2009 ljudi pozval: »Pričakujem, da se spomladi v večjem številu vidimo na slovenskih ulicah,« je to še najresneje vzela prav Šoba in spomladi prihodnje leto pred parlament pripeljala študente in dijake, ki so potem razbili pročelje državnega zbora. Takrat se je na namige o povezavah z Janšo odzvala s kategoričnim ne in s trditvami, da nikdar ni bila politično in strankarsko dejavna in da to pač ni njen svet. No, kmalu za tem, oktobra isto leto, je že kandidirala za položaj svetnice na Listi za boljši jutri v Krškem in nesrečno ostala brez svetniške funkcije. Po informacijah iz lokalnega okolja naj bi bila lista nekakšen odvod tamkajšnje SLS. Pa tudi sicer je svetovni nazor nekdanje predsednice ŠOS dokaj izdelan, čeprav ga ni razglašala v javnosti. Ima končano katehetsko pastoralno šolo in je nekaj časa v rodnem Posavju mlade poučevala verouk.

Kljub temu njene odločitve o vstopu v SDS ne gre nujno gledati zgolj skozi oči političnega prepričanja, pač pa tudi skozi oči reševanja lastne eksistence. Šoba je po prenehanju predsedniške funkcije ves čas zatrjevala, da je njena prednostna naloga hitro dobiti službo, dobro službo. Pred časom naj bi se bila potegovala za položaj direktorice Regionalne razvojne agencije v Posavju. In SDS je ta trenutek tudi v tem pogledu zagotovo najboljša stranka. Na prihodnjih parlamentarnih volitvah se bo za predsednico študentske organizacije, ki je uspešno nagovorila več deset tisoč mladih, zagotovo našel okraj, kjer bo izvoljiva. Pa tudi, če ne, se bo po volitvah odprlo pravo razkošje kadrovskih možnosti v državnih in paradržavnih organizacijah.

Šoba pa ni edina visoka študentska funkcionarka, ki je v zadnjem času vstopila v SDS. Andrej Čuš, bivši predsednik Dijaške organizacije Slovenije, ki deluje v sklopu ŠOS, je mesto našel v podmladku SDS, marca letos je postal predsednik Slovenske demokratske mladine. Študentje so pod Šobo, tako kot dijaki pod Čušem aktivno minirali vse reformne zakone, čeprav je zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc posebej mlade opozoril, da glas proti reformi pomeni stopnjevanje diskriminacije mladih in vseh prihajajočih generacij zgolj na podlagi datuma rojstva. Šoba je ob vstopu v SDS dva dni pred referendumsko nedeljo še enkrat ponovila, da bo glasovala trikrat proti, torej tudi proti pokojninski reformi. Reforme, je še dodala, bi morale vsebovati več »zdravorazumskih rešitev«. Ekonomist Rado Pezdir, sicer sopisec alternativnega gospodarskega programa, ki ga že dlje pripravlja stranka, katere članica je zdaj Šoba, jo je pred časom v komentarju za Finance označil za »docela trapasto in intelektualno precej počasno študentsko funkcionarko«.

Berite Mladino