Južni Sudan, nova država

Južni Sudan bo danes po petih desetletjih konfliktov s severom postal neodvisna država. Največja afriška država bo tako razpadla na dva dela, ki pa ostajata v napetih odnosih. Devet milijonov Južnih Sudancev bo rojstvo 54. afriške države praznovalo skupaj z okoli 30 afriškimi voditelji in visokimi predstavniki z vsega sveta.

Ob uradnih slovesnostih ob rojstvu nove države bo v prestolnici Juba potekala vojaška parada, dvignili bodo zastavo nove države, prvi predsednik Južnega Sudana Salva Kiir pa bo podpisal prehodno ustavo. Slovesnosti se bo kot glavni častni gost udeležil tudi sudanski predsednik Omar al Bašir.

Med letoma 1955, ko je Sudan postal neodvisen od Velike Britanije in Egipta, in 2005 so se uporniki z juga zapletli v dve vojni z vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom pa je vzklilo trajno nezaupanje.

Mirovni sporazum, ki sta ga pred šestimi leti podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, je obrnil novo stran v zgodovini države in tlakoval pot za januarski referendum o neodvisnosti juga.

Južni Sudanci so se na referendumu, ki je v nasprotju s pričakovanji minil večinoma brez incidentov, skoraj enoglasno odločili za odcepitev, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.

Najnovejšega člana mednarodne skupnosti čakajo številni izzivi, med katerimi izstopajo oboroženi spopadi znotraj meja Južnega Sudana, v katerih je bilo letos po ocenah ZN ubitih že več kot 2300 ljudi, socialni kazalci v eni najrevnejših držav na svetu in nesoglasja s Kartumom glede razdelitve naravnih bogastev. (STA, mh)