Uroš Mlinar

Ministrstvo za obrambo je stopilo korak nazaj oziroma korak k željam ljudi glede prenove osrednjega vojaškega vadišča Poček. Vi na kompromis ne pristajate?

> Organizatorji civilne iniciative, posamezniki, društva in predstavniki naravovarstvenih institucij smo po prejetju odgovorov ministrstva za obrambo ter ministrstva za okolje in prostor na naše pripombe predvsem razočarani. Civilni iniciativi in ljudem, ki živimo v regiji, pomeni tako veliko vojaško vadišče dokončno degradacijo bivalnega okolja, degradacijo narave in degradacijo vodovarstvenega okolja in naše pitne vode. Zahtevamo zmanjšanje obremenjevanja ljudi, narave in okolja, hkrati pa »a priori« ne nasprotujemo ureditvi statusa in velikosti vadišča.

Na ministrstvu za obrambo na podlagi študij trdijo, da so ravno njihova vojaška vadišča na Počku in Baču pomagala ohraniti biodiverziteto na tem območju. Vi menite, da to ne drži. Zakaj?

> Seveda se nam na kraškem svetu postavlja tudi vprašanje varovanja vodnih virov. Skepsa o neproblematičnem ozadju izvira iz načrtnega sprejema aktualnega DPN pred sprejetjem zakonodaje o vodovarstvenih območjih na našem koncu. Mogoče bi bili pomirjeni, če bi pripravljavci dali prednost varovanju vodnih virov in sprejetje vojaškega DPN-ja preložili, da se najprej zakonsko uredi vodovarstvena območja in na njih nato veže dopustno velika vojaška vadišča.

Pravijo tudi, da so pripravljeni sprejeti kompromisne rešitve v zvezi z velikostjo območja, prepovedjo artilerijskega streljanja, odmetavanje nebojnega tovora iz zraka itd. Kakšne se vam zdijo te rešitve?

> V kompromis smo verjeli, a ga po našem mnenju nismo dobili. Kot domačinom se nam zdi ta gradnja nesmiselna, če imamo v Postojni že ogromno vojašnico, ki tudi propada. Skrbi nas intenziteta vojaških dejavnosti, dodaten obisk tujih vojaških enot in predvsem neprimeren kraški teren za takšno dejavnost.

“Kljub odprtosti predlagateljev do pripomb in predlogov ljudi ima zastavljen uradni postopek značilnosti invazije v prostor, naravno okolje in na življenje ljudi.”

Kakšne pa so posledice vadbišč za turizem in kmetovanje na teh območjih?

> Kljub odprtosti predlagateljev do pripomb in predlogov ljudi ima predlagani uradni postopek značilnosti invazije v prostor, naravno okolje in na življenje ljudi. V regiji se še posebej po gospodarski recesiji ugotavlja, da je edina smiselna in realna pot razvoja ta, da razvijamo to, od česar smo tukaj vedno živeli; gozdarstvo, lesnopredelovalno industrijo in turizem. Nameni Slovenske vojske regionalne načrte enostavno pohodijo in izničijo.

Kako je z dogovorjenimi odškodninami za prebivalce, jih država spoštuje v celoti?

> Odškodnine so sedaj izključno stvar občin, ki dobijo dodatni denar za proračun ali pa skupaj z ministrstvom financirajo kakšen nov gasilski dom ali vodovod. Odškodnin, ki bi bile vezane na hrup in slabšo bivalno kakovost pa ni in si jih tudi dejansko ne predstavljam.