Pisma bralcev

MLADINA, ŠT. 30

Intervju: Gregor Virant

Banke v tuji lasti bolj omejile svojo posojilno aktivnost do gospodarstva kot slovenske banke

Ministrstvo za finance je v tedniku Mladina dne 29. julija 2011 zasledilo intervju z dr. Gregorjem Virantom. V intervjuju je bila med drugim podana izjava, da so v času gospodarske krize banke v tuji lasti kreditirale slovenska mala in srednje velika podjetja bistveno bolj kot pa banke v državni lasti. Omenjeno izjavo je Ministrstvo za finance preverilo v publikaciji Banke Slovenije (Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2010 in 2011) in ugotovilo, da navedba v intervjuju ne drži.

V publikaciji Banke Slovenije sicer ni zaslediti razdelanosti bančnih posojil glede na velikost podjetij, kljub temu pa je na agregatni ravni za leta 2009 in 2010 moč zaslediti, da je skupina bank v večinski tuji lasti bolj omejila svojo posojilno aktivnost do nefinančnih družb kot slovenske banke.

Rast posojil se je začela zniževati že v letu 2008, k čemur je prispevalo zaostrovanje pogojev financiranja bank iz tujine, zviševanje realnih obrestnih mer in bazni učinek iz predhodnega leta, ko je bila rast posojil izrazito nadpovprečna. Na nadaljevanje zmanjševanja kreditne rasti, ki je ob koncu leta 2009 dosegala le še 0,6%, je vplivala zaostrena politika bank glede zavarovanja posojil in višji pribitki na referenčne obrestne mere. Zniževanje dinamike kreditne rasti je bilo v letu 2009 značilno za vse skupine bank, skupina bank v večinski tuji lasti pa je najbolj omejila posojilno aktivnost do nefinančnih družb. Po drugi strani so te banke povečale posojila gospodinjstvom.

V letu 2010 se je nadaljeval zastoj posojilne aktivnosti bank do podjetij, na kar je vplivalo več dejavnikov: visoka raven zadolženosti podjetij, majhno kreditno sposobno povpraševanje podjetij, zaostrena politika bank glede zavarovanja posojil in ohranjanje relativno velikih pribitkov na referenčne obrestne mere. Zniževanje dinamike kreditne rasti je bilo značilno za vse skupine bank. Vendar se je pri skupini domačih bank ohranila pozitivna rast posojil do nefinančnih družb, medtem ko je bila pri bankah v večinski tuji lasti vse leto negativna. Banke v večinski tuji lasti so sočasno z zmanjševanjem kreditiranja podjetij nadpovprečno kreditirale gospodinjstva.

Urška Štorman, Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za finance

Mladina, št. 28

Actimel, Activia, ne, hvala!

Ker članek vsebuje več netočnih navedb, skladno s 26. in 27. členom Zakona o medijih pravočasno uveljavljamo pravico do popravka in vas prosimo, da spodnje besedilo objavite v celoti.

Zdravstveni trditvi »Actimel pomaga krepiti naravno odpornost« in »Activia pomaga uravnavati prebavo« temeljita na več kot petnajstletnih raziskavah in kliničnih študijah o probiotikih in naših končnih izdelkih.

- Actimel in Activia sta najbolj široko raziskana in dokumentirana mlečna izdelka na svetu. Po prvi znanstveni študiji, v kateri so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja raziskovali sposobnost preživetja probiotika v agresivnem okolju želodčnih sokov in učinkovanja v črevesju, so bile opravljene številne študije v mnogih državah, ki so pokazale ugodne učinke na zdravje.

- Klinične študije so bile objavljene v priznanih mednarodnih, recenziranih strokovnih znanstvenih revijah.

Glede nedavne študije profesorja Didierja Raoulta, virologa v bolnišnici Timone v Marseilleu, ki je prišel do zaključka, da »so probiotični mlečni napitki delni vzrok za epidemijo debelosti ...«, bi želeli izpostaviti sledeče:

- študija profesorja Raoulta se nanaša zgolj na živali (piščance), zato je iskanje vzporednic pri debelosti ljudi (ne glede na starost posameznikov) neutemeljeno in brez ustrezne znanstvene podlage.

- Probiotični sevi imajo različne učinke. Teh probiotičnih sevov, ki jih je v svoji študiji preučeval profesor Raoult, izdelki podjetja Danone ne vsebujejo.

- Kljub razširjeni uporabi probiotikov v sodobnih in tradicionalnih dietah ni nobenih dokazov, da uživanje probiotikov povzroča pridobivanje teže. Priporočljivo je uživati 2-4 enote mleka in mlečnih izdelkov dnevno, vključujoč probiotike.

Prav tako želimo pojasniti, da ni res, da je Danone prenehal uporabljati zdravstvene trditve v številnih državah za izdelka Activia in Actimel. Te trditve temeljijo na obširnih znanstvenih raziskavah in jih uporabljamo po celem svetu, na primer v ZDA, Braziliji in članicah EU (Avstrija, Češka, Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in druge). Te države so tudi objavljene na straneh www.actimel.com ali www.activia.com.

Zagotavljamo, da so sporočila, povezana z izdelkoma Activia in Actimel, skladna z Uredbo (ES) št. 1924/2006 z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in tudi s slovenskimi predpisi. Kljub temu, da EFSA ni podala mnenja na naš dosje s temi zdravstvenimi trditvami, le-te še vedno lahko uporabljamo. Za obstoječe izdelke je bilo namreč uvedeno prehodno obdobje, ki podjetjem omogoča, da svoja sporočila uskladijo z zahtevami nove Uredbe o zdravstvenih in prehranskih trditvah. Dokler Evropska Komisija ne objavi končnega seznama trditev, lahko Danone sedanje trditve še uporablja. Verjamemo v kakovost naših študij in v to, da bo EFSA v prihodnosti prepoznala vrednost znanosti in pozitivne učinke, ki jih naši probiotični izdelki imajo. Saj EFSA do sedaj za probiotike ni potrdila še nobene zdravstvene trditve.

Urška Pivk, Vodja za zdravje, znanost in prehrano ter odnose z javnostmi

Mladina, št. 30

Wolf, financer novega “tednika SDS”?

Dejanu Kalohu SDS in Dušan Lajovic nista podarila 4% podjetja Nova obzorja

V članku »Wolf, financer novega »tednika SDS«?«, ki je bil objavljen dne 29.07.2011, v tiskani izdaji Mladine, avtorja Boruta Mekine, je zapisanih nekaj debelih neresnic, hkrati pa je s tem bil storjen poseg v mojo čast in dobro ime. Stranka SDS in Dušan Lajovic mi nista nikoli podarila štirih odstotkov podjetja Nova obzorja. Le-te sem kupil s vplačilom osnovnega vložka na transakcijski račun podjetja, s plačilnim nalogom na banki letos marca. Mekina seveda s to lažjo o »podaritvi procentov« namiguje, da naj bi to bila nagrada za napisano knjigo Od partije do Patrie, kar je seveda nizkotno in deplasirano početje ter nevredno profesionalnega obveščanja javnosti. Janez Janša mi tudi ni nikoli predajal nikakršnih dokumentov za mojo knjigo, kot v množini piše Mekina. En in edini objavljen dokument v knjigi (zapisnik zaslišanja Draga Kosa na Finskem) sem namreč pridobil iz novinarskih vrst.

Nadalje, nikdar nisem imel namena izdajati kakšnega tednika, še najmanj s finančno pomočjo Walterja Wolfa. Zapisane laži o hotenem ustanavljanju nekakšnega novega »SDS tednika« so seveda samo logično nadaljevanje prav tako večne in že stokrat prežvečene teme o famoznih brezplačnikih, ki so služile in še služijo političnemu obračunavanju s politično desnico v Sloveniji. Ker je več kot očitno, da je Mekina s tem člankom želel škodovati mojemu dobremu imenu in me prikazati kot moralno vprašljivo osebo, hkrati zahtevam tudi (ponovno) javno opravičilo Mladine. Enkrat se mi je ta edicija že morala opravičiti, ko se me poimenovali z zahrbtnežem. Ker pa imam počasi dovolj neresničnih in žaljivih zapisov v zvezi z mano, se bom v prihodnosti moral poslužiti tudi sodnega varstva, kjer bom zahteval denarno satisfakcijo za pretrpljene duševne bolečine, če se bo omenjeno Mladinino početje še nadaljevalo.

Lep pozdrav,

Dejan Kaloh, Maribor

Mladina, št. 30

Obremenilni avstrijski dokazi

Nisem vplival na razpisno komisijo

Novinar Mekina je v članku »Obremenilni avstrijski dokazi« med drugim zapisal: »Ne samo Janša ali Zagožen, med drugimi pomembnimi člani SDS je tudi gospodarski minister Andrej Vizjak pomagal danes obtoženim korupcije. Črnkoviču in Krkoviču je pri razpisu pomagalo kar Vizjakovo ministrstvo. /.../«.

Te navedbe odločno zavračam. Res je, da so skušali številni ljudje lobirati, tudi iz Sistemske tehnike, mogoče je tudi, da so na ministrstvo prišli tudi iz Rotisa, saj so prihajali različni ljudje za različne namene. Nikakor pa nisem kakorkoli vplival na razpisno komisijo, ki je bila na obrambnem ministrstvu. Absurdnost navedb novinarja Mekine dokazuje tudi dejstvo, da kriminalisti v zadevi Patria niso opravili zaslišanja z menoj, kar bi zagotovo storili, če bi obstajal sum kakršnihkoli nepravilnosti.

mag. Andrej Vizjak, poslanec SDS in nekdanji minister za gospodarstvo

Mladina, št. 31

Brati Breivika

Ne morem se zadržati, da se ne bi odzval na uvodnik iz zadnje Mladine, kjer urednik brani u-bogo levico pred nepravično diskvalifikacijo, ki jo s pomočjo oznake »komunist« izvaja desnica, češ da s tem polarizira Slovenijo, ki je že globoko zabredla v fašizem. Ne bom se pregloboko spuščal v dejstvo, da je prav Mladina z desetinami vrhunskih in zato prizanesljivih naslovnic z Janezom Janšo naredila za njegovo promocijo več kot mož sam, raje bom prešel na samega Breivika, ki je v svojem »manifestu« med drugim zapisal: »Lahko jih poznate kot okoljevarstvenike, okoljske komuniste, ekomarksiste, neokomuniste ali ekofanatike. Vsi trdijo, da hočejo rešiti svet pred globalnim segrevanjem, njihov resnični cilj pa je pomagati ustvariti svetovno vlado, ki jo bodo vodili Združeni narodi, ali pa na druge načine povečati prenos virov iz zahodnega sveta v tretji svet. Upajo, da jim bo to uspelo z zlagano propagando, s pomočjo katere naj bi Evropejcem in Američanom, ki so že zdaj zelo obdavčeni, pobrali nove davke.« Tega odlomka v slovenskih medijih (pa tudi širše) ni nihče kaj dosti izpostavljal, dotika pa se enega od »štirih jezdecev apokalipse«, o katerih v svoji zadnji knjigi Living in the End Times piše tudi Slavoj Žižek: ekološke krize. Ob tem je treba opozoriti, da so tudi ostali trije jezdeci tesno zvezani z vprašanji okolja, biologije in (distribucije) naravnih dobrin. Kam torej merim? Tako desnica kot levica (ne glede na to, da se ima slednja že v imenu žal edinega levega tednika za »mlado«) sta resnično obtičali v preteklosti. Celo slavni Slavoj, ki ničkolikokrat navrže, da je v tem in onem pogledu moralno konservativen, je nedavno svetoval levici, naj postopoma razčisti z »jamami« in se poda na pot očiščenja, po čemer bo lahko dostojanstveno zavzela mesto, ki ji pritiče. In katero mesto ji zares pritiče? Po mojem mnenju mesto branika zelenih vrednot. Dilema prihodnosti Zahoda (ali pa kake druge civilizacije, če hočete) namreč ni rdeče-črna, ampak kvečjemu rdeče-zeleno-črna. Mladina v spregi z ostalo zahodno levico razpravlja o izgubi »skupnega dobrega«. Mar niso prav naravne dobrine (in energetika) naše prvo skupno dobro? Ali lahko naravne vire sploh prepustimo privatizaciji, če tega že nismo povsem storili! Bolivijska vlada je prva na svetu, ki je v ustavo zapisala, da je njena država »ekosocialistična«, medtem ko »ekonacizma« in »ekofašizma« tako rekoč ne najdemo. »Ekofašizem« služi v glavnem za vnaprejšnjo diskriditorno označbo zelenih gibanj, medtem ko je desničarsko okoljevarstvo izrazito redkejši pojav. Res je, »zelena« od vseh nas terja tudi domoljubje (čim večja lokalna samooskrba s hrano zaradi manjših razdalj prevoza, morebitno podržavljanje naravnih virov in energetike itd.), hkrati pa nikakor ne more pristati na idejo nacionalizma, ne le zaradi narave kot univerzalnega vira preživetja (onkraj rase, vere, kulture, spola itd), ampak tudi zato, ker težava podnebnih sprememb ni zgolj lokalnega značaja. V času priprav na volitve so te besede seveda namenjene v razmislek celotnemu slovenskemu medijsko-političnemu prostoru, ki je zeleno opcijo - v želji po (psevdo) objektivnosti in po spektaklu boja med rdečim in črnim bikom - zradiral skoraj do tal. Skoraj.

Žiga Valetič, Brezovica