Francoska košarica

Vsa leta, ko so na Rudniku v Ljubljani kopali jame in ravnali parkirišča za mega Leclerca, so gurmani nestrpno čakali, da se bodo vsaj na policah ene trgovine v Sloveniji pojavili pravi francoski sirčki: zaviti v plesni, dišeči, smrdeči, cedeči se, beli, rdeči, mastni, mehki, v simfoniji vonjev in natančno taki, kot jih je opisal Zola v tisti legendarni komparaciji, ki je postala del svetovne literarne dediščine.

Pomen pojavljanja francoskih sirov v slovenskih trgovinah je v bistvu pomembnejši, kot se zdi. To bi nas končno postavilo na zemljevid Evrope. Pretiravamo? Ne. Avstrijski in nemški siri, ki jih večinoma prodajajo v naših delikatesah, so sicer solidni, ampak to ni to. Konec koncev so Francozi kuharski kralji in nekaj njihovih dobrot bi nas zelo osrečilo. Pa ne samo siri. Čakali smo tudi na kvadre paštet z bordojcem, poprom, jetri, brusnicami, kaj vemo kakšnimi gomolji; pa na metin sirup, ki bi ga mešali s sodo; pa na gorčico, ki bi v asortima slovenskega gorčičnega okusa vnesla pestrost, ki presega thomyja; pa čokoladno peno, če ne že kostanjev mousse ... še najmanj smo bili nestrpni zaradi vin.

Ok, so končno odprli tega Leclerca, in ko so množice pokupile poceni toaletni papir, so se v francoski hram odpravili tudi sladokusci. In doživeli šok, ki se je prelevil v ogorčenje.

Recimo, da smo se tja odpravili po francosko košarico. In dobili košarico. Delikatesa na ravni vaških trgovin. Imajo sicer kakšnih pet paštetk, ki pa niso francoske. Pri salamah, kjer vas postrežejo zelo zolajevske prodajalke, naivno vprašamo: "Imate kakšno francosko klobaso?" In dobimo odgovor: "Ne, šefi mislijo, da je dovolj, da so oni Francozi!" V vseh pogledih Francozi.

Ok, ni česnovih klobas, bomo preživeli. Med mesninami in siri so bila vina - našli smo celo enega bordojca. Saj mogoče pa imajo sire? Naivneži. Nič. Kakšnih šest zelo povprečnih sirov. "Gospa, boste imeli še kaj francoskih sirov?" "Ne verjamem, mogoče še pridejo, ampak poglejte tam v hladilnikih." Ne, nočemo bria v konzervah! Razumete?!! Hud udarec za francoski ugled. Dajmo jim priložnost pri gorčicah - ena sama. Metin sirup je bila verjetno utopija. Presenečenje smo doživeli le pri marmeladah: izbor odštekanih francoskih okusov.

Skratka - Leclercu predlagamo, naj še enkrat premislijo, ali smo Slovenci res tako ubogi, da nas zanimajo le poceni bagetke. In ideja za Jankoviča - po zgledu polic z eksotično kitajsko hrano lahko v svoji trgovini naredi tudi "francosko polico". Uspeh zagotovljen.