11. 9. 2000 | Mladina 37
Strupeni golf
So igrišča za golf ekološko oporečna?
S tranzicijo in novo elito se tudi pri nas vse bolj razvija golf. V Sloveniji je že osem registriranih igrišč za golf (Bled, Mokrice, Ptuj, Arboretum, Lipica, Moravske toplice, Zlati grič in najnovejši Podčetrtek), ki zasedajo 281 hektarov površin. 281 hektarov lepo urejenih površin. Zanimivo pa je, kako golfisti dosežejo, da je travica na njihovih igriščih brezhibna. Kot so povedali v našem največjem klubu na Bledu, ki ima kar tretjino vseh površin za golf v Sloveniji, ne uporabljajo nobenih posebnih sredstev, le redno kosijo (vsak dan), zalivajo, gnojenje in uporabljanje kemije pa naj ne bi bila tako pomembna. Najobilnejšega gnojenja so deležni grini, to so področja okoli lukenj. Tam naj bi, po njihovih besedah, na leto porabili od 250 do 300 kg dušika na hektar površine. Drugje pa še manj. A poznavalci znajo povedati, da golfisti uporabijo na leto od 300 do 400 kg dušika na hektar. Za primerjavo lahko povemo, da se v (najbolj) intenzivnem kmetijstvu uporablja od 100 do 200 kg dušika na hektar. Kako nedolžno pa je intenzivno kmetijstvo, vidimo na Ptujskem polju, kjer naj bi bila podtalnica že povsem zastrupljena. Miha Ažman iz Golf zveze Slovenije pravi: "Vlada zmotno mnenje, da je uporaba herbicidov in pesticidov velika. Mi trdimo, da je je manj kot v kmetijstvu. Ne smemo pa enačiti enega igrišča za golf, kjer mogoče res uporabljajo ta umetna gnojila, z vsemi." Vendar je "neuporabo" kemije lepo videti na grinih, ki naj bi bili narejeni celo na sterilni zemlji, tam ni deževnikov ali njihovih iztrebkov oziroma naravnega humusa. Deževnikov so se znebili, ker jim njihovi iztrebki delajo škodo na kosilnicah. Tudi krtom se ne godi nič bolje, čeprav vzdrževalci pravijo, da še vedno delajo škodo, kar naj bi dokazovalo, da jih še vedno imajo. Po njihovih besedah jih na igriščih za golf ni zato, ker jih moti hrup kosilnic, pa še trava je tako gosta, da je pod njo pretežko riti. A po naših podatkih naj bi za iztrebljanje krtov uporabljali posebne tablete, na primer Tiodan ali Fostoxin, ki so sicer prepovedane. Kljub temu se dobijo tudi pri nas, po skritih kanalih iz Madžarske in Avstrije. Fostoxin najdemo celo na seznamu prepovedanih bojnih strupov. Za primerjavo, naši nogometaši niso deležni takšnih "preprog". V povprečju so nogometna igrišča v Sloveniji pod ravnijo intenzivnega kmetijstva, le na redkih za gnojenje uporabijo več kot 100 kg dušika na leto. A to najverjetneje ni posledica višje ekološke osveščenosti nogometašev, temveč le tega, da imajo ti na razpolago veliko manj denarja kot golfisti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
