Konec velikih prestopov?

Prestop Amirja Kariča iz Maribora v angleški Ipswich je bil po dolgem času milijonski prestop kakšnega slovenskega nogometaša. Morda tudi zadnji. Evropska komisija se je spet odločila, da bo posegla v nogomet. Nekaj let po Bosmanovem pravilu, ki je omogočilo, da imajo klubi lahko neomejeno število tujcev, če ti prihajajo z ozemlja EU, s čimer je razpadla nacionalna identiteta klubov (Chelsea je lani postala prvi klub v zgodovini angleškega nogometa, ki v prvenstveni tekmi v svoji enajsterici ni imela enega samega angleškega igralca), so se spravili na nogometne prestope. Visoke odškodnine klubom za igralce naj bi bile previsoke, in kot takšne si jih lahko privoščijo le največji klubi. Po komunističnem načelu razdelitve bogastva tudi revnejšim naj bi bili vrhunski igralci dostopni tudi drugim klubom. Seveda pa niso računali na dejavnik, da bodo najboljši klubi, ki kupčkajo največ denarja, igralce lahko, denimo, privabili z večjimi plačami. Nogometaši pa se bodo po vzoru NBA-ja povzpeli med največje zaslužkarje med športniki. Kaj to pomeni? Odškodnine za nogometaše naj bi se torej znižale na minimum.

Zato tudi mednarodne nogometne zveze niso preveč navdušene nad takšnimi posegi. Ajaxu, recimo, prodaja igralcev letno navrže več kot 20 odstotkov letnega proračuna. Ker pa se Slovenija, jasno, obrača k evropskim zakonom, se bodo tudi naši klubi morali odreči odškodninam in bodo še bolj životarili. Seveda pa to ni edini problem, s katerim se trenutno ubada UEFA. Vedno več klubov si ne želi več igrati v nacionalnih ligah. Manchester United v Angliji nima konkurence, bil je petkrat prvak v zadnjih sedmih letih, prav tako Glasgow Rangers in Celticsi, podoben primer je tudi münchenski Bayern ... Škotska kluba skupaj z nekaterimi nizozemskimi, portugalskimi, belgijskimi in skandinavskimi klubi že formirata ligo šestnajstih, klubi pa sploh ne bi nastopali v državnih prvenstvih. Ta bodo v tem primeru postala le drugorazredna tekmovanja revnih prvoligašev.