Cepci, bedaki, leni idioti

Pred kratkim so v medije prišli podatki neke evropske raziskave, da smo Slovenci nepismeni. Oni dan pa je bilo na televiziji omizje z dramatičnim naslovom Od A do Ž. Uvodoma je Jože Hudeček alarmantno navajal podatke o nepismenosti Slovencev, češ da jih je celo v Ljubljani nekaj sto. Nepismenih. Kako šokantno, kako škandalozno, kako nepojmljivo za narod pesnikov. Razpravljavci so takoj iz nepismenosti zajadrali v teme o neizobraženosti Slovenstva in še huje, da imamo zaradi tega tako veliko število samomorov. In da kako ne beremo knjig, češ da je leposlovje ključnega pomena za razvijanje osebnosti. Neverjetne povezave. Dan za tem je v Odmevih gospa Darja Piciga v debati o evalvaciji devetletke kot argument v prid nestrokovnosti projekta prenove šolstva navedla tudi podatek o visoki funkcionalni nepismenosti Slovencev. Če smo zelo hudobni in zbanaliziramo zadevo, lahko sklepamo, da sedaj pospešeno govorijo, da smo butci.

Problemček pri tej diskusiji je pravzaprav čisto majhen. Tako rekoč nepomemben. Podatek o nepismenosti se v obeh primerih z očitno politično konotacijo obravnava v simpatični maniri rumenega tiska.

Po prvem šoku ob novici o nepismenosti Slovencev pa začnemo razmišljati: pa saj vendar ne gre za pravo anafalbetstvo, ne? Najprej termin "nepismeni". Stroka uporablja pojem "pismenost odraslih". Le zakaj, ne? Jasno, zato ker se funkcionalna nepismenost sliši inferiorno. In verjetno tudi zato, da ne bi kakšni zagreti dušebrižniki in medijski komentatorji zmanipulirali podatka. Podatki so povzeti po raziskavi Pismenost in udeležba odraslih v izobraževanju, ki jo je izvedel Andragoški center Slovenije in je del mednarodne raziskave o pismenosti. Raziskava je bila prvo objektivno testiranje pismenosti odraslih v Sloveniji na vzorcu odraslih, starih od 16 do 65 let. In v povzetkih raziskave posebej poudarjajo, da ne gre za raziskave analfabetov, se pravih tistih, ki ne ločijo A in Ž. Opa, to je pa nekaj drugega! Raziskava se je osredotočila na vprašanje, kako odrasli uporabljajo pisne spretnosti v različnih okoliščinah. Ali čisto natančno: "Pismenost pomeni zmožnost razumevanja in uporabe informacij iz različnih virov za delovanje v vsakdanjih dejavnostih odraslih v družini, na delovnem mestu in okolju ter za doseganje lastnih ciljev in za razvoj lastnega znanja in potenciala." To zelo banalno pomeni, da nam raziskava o pismenosti odraslih pove, koliko ljudi ima težave pri izpolnjevanju obrazca za osebno izkaznico, plinsko napeljavo ali polo za vpis v knjižnico. In kako velike probleme imamo z branjem raznih navodil za videorekorderje. In kot da smo mi krivi, da so navodila zapisana v kvazi slovenščini, birokratski obrazci pa so tako ali tako narejeni zato, da so nerazumljivi. Raziskava je pokazala, da v odrasli populaciji res 65 do 70 odstotkov odraslih nima zadostnega temeljnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil. Toda večina teh "nepismenih" odraslih tudi izjavlja, da zaradi tega ne čuti nobenih problemov, torej očitno v življenju lahko funkcionirajo popolnoma normalno. Torej kaj? Smo cepci ali nismo? Verjetno smo tako butasti, da sploh ne vemo, da smo nepismeni.