Nova ambasada

Drugega novembra letos je slovenski veleposlanik v Franciji dr. Jožef Kunič dobil od zunanjega ministra Lojzeta Peterleta nalog, da pripravi vse potrebno za otvoritev novih prostorov veleposlaništva, ki naj bi bila 13. novembra, dan pozneje pa so na Ministrstvu za zunanje zadeve zahtevali, da na otvoritev povabi tudi francoskega zunanjega ministra Huberta Vedrina ter ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija. In to kljub temu, da je Kunič le nekaj dni pred tem v treh pismih zunanjemu ministrstvu podrobno opisal, v kako slabem stanju so prostori nove ambasade.

Meščanska hiša s konca 19. stoletja, ki jo je kupila Slovenija v ugledni četrti Pariza, je bila po predaji ključa, 15. junija, potrebna temeljite obnove. 2. novembra, ko je prispelo v Pariz Peterletovo pismo, pa je bila hiša potrebna temeljite obnove. Treba je bilo zastekliti okna, opraviti montažo okovja na oknih in vratih, pritrditi okenska krila, pregledati staro električno napeljavo, nabaviti in montirati svetila, dokončati pleskarska dela na stopnišču, namestiti zavese, namestiti tablo z napisom ter opraviti temeljito čiščenje vseh prostorov vključno z odstranjevanjem barve s ploščic iz žgane gline. Treba je bilo kupiti preproge, zavese in okovje za namestitev zastave in še kaj. Vse to pa odgovornih v Ljubljani ni motilo, še več, Peterle je predlagal, da opravijo najnujnejša dela, potrebna za svečano otvoritev, pa četudi bo veleposlaništvo videti kot kulisa v stilu Potemkinove vasi. Preostala dela naj bi pač opravili po otvoritvi.

Sicer pa se obnova poslopja vleče že lep čas. Po predaji ključa junija letos si je prostore novega veleposlaništva prišlo iz Ljubljane ogledat pet skupin strokovnjakov. Poleg pleskarskega mojstra, električarja ter arhitekta s sodelavci si je hišo prišel ogledat tudi generalni sekretar zunanjega ministrstva Stanislav Raščan. Vse to pa ni pomagalo, da bi se dela pričela. Začela so se šele slabe štiri mesece po prevzemu hiše, razen tistih del, ki jih je organiziralo veleposlaništvo s francoskimi mojstri za denar, ki so ga sicer dobili od MZZ za izplačilo osebnega dohodka veleposlanika. Ta je v skladu s pisnim navodilom generalnega sekretarja Raščana z dne 18. septembra naročil zamenjavo in montažo nove električne napeljave. Dela v vrednosti 53.000 francoskih frankov so bila opravljena in plačana v celoti. Denarja ambasadorju niso povrnili. 5. oktobra pa je veleposlaništvo dobilo nalog, da iz sredstev za redno dejavnost krije stroške prehrane pleskarjev v višini 5680 frankov.

Na dan prispetja Peterletovega naročila za organizacijo otvoritve je imelo veleposlaništvo v Parizu na računu 10.011 frankov minusa. Brez plače pa je ostal tudi veleposlanik Kunič. Očitno so na MZZ mislili, da bo Kunič del prenove plačal kar z nekritimi čeki in karticami.

S problemi pri prenovi slovenskega veleposlaništva v Parizu je dr. Kunič seznanil odgovorne na zunanjem ministrstvu v pismih 23. in 31. oktobra. Namen sporočil je bila zagotovitev, da bo prenova prostorov veleposlaništva potekala brez zavlačevanja in zakonito. Veleposlanik na nobeno pismo ni dobil odgovora, zato je izpolnitev naloge za organizacijo svečane otvoritve veleposlaništva z udeležbo uglednih gostov zavrnil. O tem in spremljajočih dogodkih je veleposlanik obvestil tudi Urad predsednika republike. Odgovor ministrstva za zunanje zadeve je bil pričakovan. Veleposlanikovo pisanje zunanjemu ministru Peterletu je generalni sekretar Raščan ocenil kot nediplomatsko in nekorektno, polno podtikanj, polresnic in celo neresnic. Hkrati je generalni sekretar MZZ Raščan izrazil zaskrbljenost, da veleposlanik vznemirja kabinet zunanjega ministra in celo urad predsednika države. Na tak način po Raščanovih besedah zunanji minister Peterle ne želi komunicirati z veleposlanikom. Na koncu veleposlanika Kuniča opozarja, da je zaradi takšnih kršitev možna tudi njegova odstranitev iz veleposlaništva v Parizu.