21. 11. 2000 | Mladina 47
Kje je nafta?
Pričevanji Janše in Špeglja se razlikujeta
Prejšnji teden je v hrvaškem časopisu Nacional izšel še drugi del memoarov Tuđmanovega sodelavca Martina Špeglja, v katerih je med drugim obdelal desetdnevno vojno za Slovenijo in nabavljanje orožja od slovenskega ministrstva za obrambo. Dolga leta je Janez Janša, takratni minister, zanikal preprodajo orožja za gotovino, a jo je po skoraj desetih letih le priznal marca letos na tretji tiskovni konferenci o osamosvojitveni vojni. Kot je pojasnil, naj bi bila večina orožja odšla južneje zastonj, le za kompenzacijski material. Na prvem mestu naj bi bila kompenzacija z aktualnimi vojaškimi artikli (predvsem z nafto), ki naj bi bila vredna 2 do 3 milijarde tolarjev; drugi način naj bi bila zamenjava opreme za novo, ki jo zagotovil kupec, njena vrednost pa naj bi znašala do 2 milijardi tolarjev; tretji način naj bi bil ta, da so za orožje in vojaško opremo prejeli gotovino (okoli 100 milijonov tolarjev), ki je bila nato porabljena za nakup novega orožja; zadnja različica pa omenja jamstva, ki jih je kupec zastavil za nabavljeno opremo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 11. 2000 | Mladina 47
Prejšnji teden je v hrvaškem časopisu Nacional izšel še drugi del memoarov Tuđmanovega sodelavca Martina Špeglja, v katerih je med drugim obdelal desetdnevno vojno za Slovenijo in nabavljanje orožja od slovenskega ministrstva za obrambo. Dolga leta je Janez Janša, takratni minister, zanikal preprodajo orožja za gotovino, a jo je po skoraj desetih letih le priznal marca letos na tretji tiskovni konferenci o osamosvojitveni vojni. Kot je pojasnil, naj bi bila večina orožja odšla južneje zastonj, le za kompenzacijski material. Na prvem mestu naj bi bila kompenzacija z aktualnimi vojaškimi artikli (predvsem z nafto), ki naj bi bila vredna 2 do 3 milijarde tolarjev; drugi način naj bi bila zamenjava opreme za novo, ki jo zagotovil kupec, njena vrednost pa naj bi znašala do 2 milijardi tolarjev; tretji način naj bi bil ta, da so za orožje in vojaško opremo prejeli gotovino (okoli 100 milijonov tolarjev), ki je bila nato porabljena za nakup novega orožja; zadnja različica pa omenja jamstva, ki jih je kupec zastavil za nabavljeno opremo.
Če torej verjamemo Janezu, se skozi njegovo blagajno ni pretakalo skoraj nič otipljive gotovine, ker smo bili do južnih bratov tako dobri, da smo jim vse orožje razdelili skoraj zastonj. No ja, s takšno ugotovitvijo se ne bi povsem strinjal hrvaški general, ki med drugim obtožuje svojega poglavnika, da je med vojno obrnil hrbet Slovencem. Po njegovem spominu naj bi bili na začetku trgovine z morilskimi sredstvi zaplenjeni material JLA Hrvati od nas prejemali brezplačno, šlo naj bi bilo za več sto tisoč ton streliva, predvsem za minomete in topove, velike količine protitankovskih min in nekaj vagonov eksplozivnih sredstev. Tako je bilo do 24. junija 1991, ko naj bi mu bil Janez Janša sporočil, da od tistega trenutka ni več zastonjske pomoči, ampak se bodo pogovarjali le še s kovčki, polnimi denarja. Nekdanji hrvaški obrambni minister torej niti z besedico ne omenja kompenzacije za nafto ali kakšna druga sredstva, izrecno pa spregovori o zahtevi slovenskega kolega po zelencih, o katerih danes ni ne duha ne sluha ...
