Prešernova odisejada

Končar, Pošta in neki pesnik spet z roko v roki

Roman Končar, Timaro productions, in Jaroslav Skrušny, RTV Slovenija

Roman Končar, Timaro productions, in Jaroslav Skrušny, RTV Slovenija
© Igor Škafar

Niti dobro leto še ni minilo od začetnih zapletov pri snemanju nadaljevanke o Prešernu, ki naj bi kakovostno obeležila dvestoto obletnico pesnikovega rojstva. Takratni kulturni minister Jožef Školč ni hotel podpisati pogodbe z nacionalko, ki si je za koproducenta brez razpisa izbrala firmo Timaro production, katere šef je Roman Končar. Igralec je namreč v istem času vlekel državni denar za službo v Drami, čeprav je bil nenehno na bolniškem dopustu. Vprašljiv je bil tudi denar, ki naj bi ga prispeval. Sporni producent se je zato moral umakniti iz projekta, vendar ne za dolgo - le do zamenjave oblasti, ki je dovolila njegovo ponovno angažiranje pri kulturnem projektu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Roman Končar, Timaro productions, in Jaroslav Skrušny, RTV Slovenija

Roman Končar, Timaro productions, in Jaroslav Skrušny, RTV Slovenija
© Igor Škafar

Niti dobro leto še ni minilo od začetnih zapletov pri snemanju nadaljevanke o Prešernu, ki naj bi kakovostno obeležila dvestoto obletnico pesnikovega rojstva. Takratni kulturni minister Jožef Školč ni hotel podpisati pogodbe z nacionalko, ki si je za koproducenta brez razpisa izbrala firmo Timaro production, katere šef je Roman Končar. Igralec je namreč v istem času vlekel državni denar za službo v Drami, čeprav je bil nenehno na bolniškem dopustu. Vprašljiv je bil tudi denar, ki naj bi ga prispeval. Sporni producent se je zato moral umakniti iz projekta, vendar ne za dolgo - le do zamenjave oblasti, ki je dovolila njegovo ponovno angažiranje pri kulturnem projektu.

Tako vsaj sklepamo, saj se je v času ministrovanja Rudija Šeliga pričela obsežna akcija, ki je svoj epilog dobila 3. decembra, ko je vsako slovensko gospodinjstvo prejelo izvod Kmetijskih in rokodelskih novic, katerih glavna tematika je bil doktor Fig, glavni sponzor pa Pošta Slovenije, ki jo vodi Marija Ribič. Ko smo poklicali namestnika generalne direktorice, mag. Matjaža Andriča, nam je pojasnil, da je projekt nekakšna reklama za Pošto Slovenije in da so s Timaro Production sklenili pogodbo o distribuciji 670.000 nenaslovljenih tiskovin v vsa gospodinjstva, ni pa povedal, za koliko, le da je bila zaračunana običajna cena, ki pa mimogrede ne more biti ravno majhen strošek. Dodal je še, da gre za zelo pomemben slovenski projekt, in spričo tega smo se obrnili naravnost na ministrstvo za kulturo, ki bdi nad izvajanjem obletnice, da nam pojasni, zakaj so ponovno angažirali podjetje Timaro. Petra Škofic s kulturnega ministrstva, nam je zatrdila, da ministrstvo z akcijo nima nič in da je vse skupaj le reklamno sporočilo, verjetno za faksimile Prešernovih rokopisov, ki naj bi jih tudi izdal isti človek. Tu so stvari že nekoliko bolj čudne. Kako se lahko kak posameznik na lastno pest odloči obeležiti nacionalni praznik po svoje? Ali ni za državne dogodke pooblaščena država? Nihče ni vedel odgovora. Ko pa smo na Televiziji Slovenija med oglasi videli še videospot o Prešernu, kjer verze prebira, kdo drug kot Roman Končar, smo se lahko le zaskrbljeno vprašali: "Kaj ima spet prste vmes tudi pri nadaljevanki?" In izkazalo se je ravno to. Kot so nam povedali na TVS, je bil oglas reklama za tisto mini serijo, ki jo je moral stari znanec predčasno zapustiti.

Nihče od poklicanih nam ni znal razložiti, kdo je naročil Končarju izvedbo projekta, telefonska številka Timara pa je, kot pravi glas na drugi strani žice, še nezasedena. Je pa vsaj moralno dvomljivo, da se ob omembi največjega slovenskega pesnika in finančnih transakcij vedno pojavlja ena in ista oseba.