Radiu Šport se slabo piše

Prebivalcem Ljubljane se obeta, da bodo v prihodnjem letu dobili še eno, že trinajsto radijsko postajo. Nedavno je namreč potekal razpis za dodelitev frekvence 107,9 MHz na Ljubljanskem gradu. Na tej frekvenci sicer že dalj časa poskusno oddaja radio Val v španoviji z radiom Net FM, kjer lahko Ljubljančani poslušajo žametni glas Stojana Auerja (lastnika Net FM) kot tudi glasbene želje Mariborčanov in celo njihove prometne novice (prebivalci prestolnice niso nič bolj previdni na cesti, če radar stoji na Partizanski cesti ali v Bresternici). Zgodba o omenjeni frekvenci se je začela že letos marca, ko so radijski tehniki opravljali meritve in ugotavljali, ali omenjena radijska frekvenca morebiti ne moti letal. Novica o prosti ljubljanski radijski frekvenci je porodila idejo o ustanovitvi ljubljanske športnega radia, kot je znameniti zagrebški radio Cibona. Snovalci radia so se celo dogovarjali, da bi imel prostore na vogalu Hale Tivoli, kjer domuje trgovina Zmajček, njegova prioriteta pa bi bil ljubljanski šport oziroma v prvi vrsti Olimpija. Toda javnega razpisa za novo frekvenco ni bilo, čeprav se je na tej frekvenci vseeno oddajal program. Uradno so jo, po podatkih Urada za telekomunikacije, le za poskusno dobo dveh mesecev (od 21. 11. 2000 do 21. 1. 2001) podelili podjetju Krebelj in Co, za katerim stojita lastnik domžalskega Lifa Slavko Šorotar in Stojan Krebelj, ki se je pojavljal na več radiih, med drugim na RGL-u.

Ideja o športnem radiu je bolj ali manj zamrla, toda v začetku avgusta je bil v Uradnem listu končno objavljen razpis za omenjeno frekvenco, na vložišču Urada RS za telekomunikacije pa so jim povedali, da razpisno gradivo delijo že štirinajst dni, čeprav to ni bilo nikjer objavljeno. Vso potrebno dokumentacijo, katastrski načrt in elaborat o delovanju radia, ki so jih napravili tudi s pomočjo nekaterih strokovnjakov blizu nacionalnega radia, so prinesli na vložišče URST, toda že po štirih dneh so bili obveščeni, da je njihovo vloga nepopolna oziroma celo preveč popolna. Kot glavni razlog za zavrnitev jim je URST obrazložil, da je vloga nepopolna, ker niso predložili katastrskega načrta okoli oddajnika na Gradu v radiju 100 metrov, čeprav jih morajo imeti tam celo kopico od obstoječih radijskih postaj (če so ga te mogle tudi oddati) in bi lahko izdajali že kot obrazec. Katastrski načrt okoli sedeža radia (ta naj bi po novem imel sedež na Koleziji), ki so ga predložili po navodilih razpisa, pa naj bi bil celo nepotreben.

V razpisu je bil med drugim zahtevano tudi dovoljenje lokalne skupnosti. Oglasili so se na magistratu, da bi dobili žegen ljubljanske občine, tam pa so jih le začudeno pogledali, saj so jim med drugim pripomnili, da so prva ljubljanska radijska postaja, ki se je za dovoljenje oglasila pri njih. Kakorkoli, ostaja pač priokus, da je že vnaprej določeno, kateri radio, najbrž bo spet klon vseh slovenskih komercialnih postaj, bo zabaval Ljubljančane. Na razpisu sta bojda ostala le dva kandidata, srečni izbranec pa naj bi začel oddajati v začetku drugega leta. Lastniki radia pa bodo spet stari znanci slovenskega radijskega prostora, ki ga obvladujejo bolj ali manj isti ljudje.