RTV se ne zmeni za invalide

Plačevanje takih ali drugačnih računov najbrž ni nikomur v veselje. Plačevanje RTV-prispevka je med bolj osovraženimi, še posebej odkar so se lani zgodile spremembe zakona. Novi zakon naj bi prinesel več reda pri plačevanju in pripomogel naj bi tudi k temu, da se bo naša javna RTV-hiša izkopala iz rdečih številk. Zakon pa določa tudi nekaj izjem, ki so upravičene do oprostitve plačevanja RTV-prispevka. V to skupino sodijo invalidi s 100-odstotno telesno okvaro, invalidi z manj kot 100-odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ter osebe, ki so trajno izgubile sluh. Poleg njih pa so oproščene še šole, bolnišnice, veleposlaništva in podobne ustanove. Posamezniki, ki so hoteli uveljavljati to pravico, so morali poslati dokument, iz katerega je razvidna telesna okvara.

Vendar ne katerikoli dokument. To je na svoji koži občutil tudi Bogdan Škulj, ki je na oddelek za prijavo in odjavo poslal potrdilo, na katerem nedvoumno piše, da spada v to skupino. Kljub temu je dobil odgovor, da ni oproščen plačevanja prispevka. Težava je nastala, ker lahko invalidi uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Torej potrdilo ni dovolj, ne glede na to, kaj na njem piše. Škulja, ki je pač 100-odstotni invalid, so še prijazno poučili, da omenjeno potrdilo le ni ničvreden papir, saj lahko z njim uveljavlja olajšave pri obdavčenju proizvodov in storitev v prometu. Ker pa niso taki hudobneži, so ga poskušali tudi potolažiti: "V tolažbo vam je lahko, da niste edini," je verjetno najbolj nehuman slovenski stavek leta 2000. Vendar se na RTV za to ne zmenijo. Franci Sekirnik, vodja oddelka za prijavo in odjavo, pa nam je razložil njihovo ravnanje: "V zakonu jasno piše, da lahko upoštevamo le odločbe oziroma sklepe ZPIZ-a. V tem zakonu so potrdila, izvedenska mnenja ... neveljaven dokument in tega ne upoštevamo." V tem primeru se črka zakona dosledno upošteva, čeprav kakšna zadeva ni logična, da ne rečemo nehumana. Še kako veseli pa bi bili, ko bi ertevejevski šefi tako natančno brali zakone o razpisih, še bolj pa, če bi se jih držali.