Naš mali časopisek

V prejšnjih časih se je pred našo hišo s kolesom pripeljal starejši možak s klobukom, prišepal do vrat in nam v nabiralnik zataknil Našo komuno, časopis naše občine. Morda osem ali dvanajst strani časopisnega formata, z rdečim logotipom, navedenimi rezultati šolskih lig v odbojki in košarki, nekrologi vojnim herojem, obvestili o krvodajalskih akcijah, zbiranju starega papirja, samoprispevkih, gasilskih veselicah, novih trgovinah ... in križanko, skratka drobiž iz vseh zaselkov naše mestno-primestne občine. Ne morem sicer trditi, da je bila Naša komuna ali katerikoli drug občinski časopis potreben, definitivno pa je bil za lokalno skupnost informativen. In to, da se lokalna javnost ne sme zanemarjati, ve vsak študent piara.

Naše komune ni več, časopis prebivalcev prestolnice je že šest let Ljubljana. Format revije. V prvih letih je bila natisnjena na slab časopisni papir, neugledna. Sedaj je Ljubljana polepšana: skupaj s prilogo 72 strani, bel papir, z reklamami in "sodobno" grafično podobo, ki je delo Petre Černe Oven in studia id ter se poigrava z računalniško grafiko, tudi s tistimi trapastimi wordovimi oznakami za nove odstavke. Urednica in lektorica hkrati je Nada Šumi, naklada 106.000 izvodov, dostava v vsak nabiralnik slovenske prestolnice je brezplačna.

Ljubljana trpi za isto boleznijo kot vse revije in časopisi, ki niso odvisni od prodaje, razni Delo in Dom, Ona, Orbita, Trip in podobne "priloge" z ambicijo časopisa, ki pa niso nič drugega kot reklamni inkubatorji. Ljubljana je v tem primeru vsebinsko odvisna od trenutne vladajoče mestne politične opcije, meščani pa so absolutno naivni, če pričakujejo, da bodo v reviji dobili kakšno uporabno informacijo. Ok, v zadnji številki je to mogoče spis o tem, kako se pridobi gradbeno dovoljenje. Vse ostalo pa je umetno ustvarjena podoba prestolnice. Prve strani so posvečene županji: osebna izkaznica mesta z Vikino sliko, protokolarni dnevnik s fotografijo Vike in japonske princese, na koncu Vikinega bloka pa še spis Moja županja Vika z nadnaslovom Umetnost odločanja in vsemi tistimi absolutnimi presežki a la karizmatični duh, materinska županja, mama mesta, tankočutnostjo do soljudi ... Preostala vsebina v raznih spisih meščanom ponuja romantično-nostalgično podobo mesta, še posebno pa nas navdušuje sestavek o kirurgiji v Emoni.

Vprašanje tega tedna se torej glasi - kaj vas v vašem nabiralniku bolj moti: reklamni katalogi ali glasilo ljubljanske mestne občine?