Video škart

Tam sredi osemdesetih sta bili najbolj vroči oddaji med mladimi Videomix in Alta Pressione na koprski televiziji. V prvi je Dario Diviachi izpolnjeval video želje, v drugi pa je sprva on, potem pa Alex Bini predstavljal video lestvico. Videomix in Visoki pritisk sta postala legendi, dokler ju ni povozil MTV z non-stop video poplavo.

Toda ti dve oddaji nista prav zares vplivali na slovensko video produkcijo. Če je bilo v osemdesetih še nekako spodobno, da so predvsem alter bendi posneli tudi kakšen video - večinoma v skladu s prepričanjem, da je video umetnost - so v devetdesetih pop-rock in ostali estradniki na to produkcijo pozabili. V veliki meri tudi zato, ker na televiziji ni bilo primerne oddaje, kjer bi jih lahko prikazovali; da bi prišli na MTV, pa je bila in je - razen redkih izjem - še kar velika utopija.

Potem so nastale Videospotnice. V sicer televizijsko čudnem terminu ob pol osmih zvečer, ko vsak pošten Slovenec gleda poročila. Pa vendar ... počasi in vztrajno so Videospotnice prepričale slovenske glasbenike, da morajo poleg zgoščenke posneti tudi video, ki zagotavlja uspeh, prepoznavnost. In slovenski filmski režiserji imajo poleg reklam končno spodobno plačano delo.

Uredništvo Videospotnic skrbi za to, da raven videov ne pade. Ob nedeljah predstavljajo nove posnetke, ki konkurirajo za lestvico. Zadnjo nedeljo pa so naredili strašno zabavno oddajo video flopov, tistih videov, ki ne bodo niti predlogi za lestvico. Prav je, da vidimo tudi dno. Zabavali so nas Tomaž s trebuščkom in bejbo na plaži, natančno tako, kot bi ju posneli vi med počitnicami v najbližjem jadranskem zalivu in poslali v Orianine video smešnice. Pa še Toni Apohal, kantavtor, ki je za belim klavirjem s kitaro v roki domoljubno prepeval o Kralju Matjažu, ki se je na konju z Alenčico preganjal po travnikih, na koncu pa spremenil v debelušnega mulca v dresu slovenske reprezentance. Pa na Sandro ne pozabimo, mladoletnico, ki so jo našminkali v punk pocestnico in postavili na jadrnico. Pedofilsko, čeprav je ta deklica zmagala tudi na Orionu in očitno ima določene pevske kvalitete. Čestitamo, izbor videov je bil vrhunski. Mnogim samo ni bilo jasno, zakaj so v škart robo prišli tudi Pridigarji in čemu je bila potrebna pripomba, češ takole so pa izgledali videi v osemdesetih.

Nekateri izmed izvajalcev so se uredništvu celo zahvalili za pozornost. Vse lepo in prav, skrb za kvaliteto mora biti. Toda nikakor nam ni jasno, kako se lahko na redno lestvico uvrsti Sendi z roza očali in komadom, ki sumljivo spominja na Modern Talking. Aha, ker ste vi tako hoteli.