Ljubljanska kino revolucija

Ljubljana doživlja pravo kino revolucijo, saj nam že nekaj časa obljubljajo zaprtje že ustaljenih kino dvoran in novi kino paradiž sredi trgovskega centra BTC, ki bo nedvomno postal kinomatograf, ki je v vsej zgodovini ljubljanskih kinov najbolj na obrobju mesta. Glede na hitrost, s katero gradijo multikino, se nam vsaj še nekaj časa ne obetajo romanja v nekdanja Javna skladišča, da bi si ogledali kakšen nov film iz neizčrpne hollywoodske produkcije. Na boljšem pa bodo tisti, ki imajo radi art in filme, ki spadajo v to kategorijo. Mesto Ljubljana namerava ljubljanski Kinoteki podariti kino Dvor (Mestni kino Dvor), ki je resnici na ljubo zgolj pomanjšana kopija kina Union in bi bil primeren bolj za kakšne drugačne prireditve.

O programski zasnovi novega kina še ne govorijo na glas, saj naj bi bilo vse znano šele ta teden. Vsekakor pa naj bi bil mestni kino Dvor nehollywoodskim filmom, v projektu pa naj bi sodelovala Filmski sklad in Cankarjev dom ter distributerji tovrstnih art filmov. Kinoteka naj bi bila namenjena "muzejski" dejavnosti, ki se je križala z art dejavnostjo. Ker se tiče muzealstva, smo lahko v Kinoteki res gledali nekatere tovrstne filme iz pionirskih časov, medtem ko so bile velike luknje pri novejši zgodovini, ki ji lahko pač spremljamo na tv programih, kot je HTV, kjer nenehno vrtijo retrospektive najbolj znanih igralcev in režiserjev. Tudi art je bil v kinoteki zelo pod vprašajem, saj se je na programu znašlo veliko filmov, ki so bili še do nedavna na sporedu drugih kinematografov.

Kinoteka ima pač težavo, da ima zelo malo odkupljenih kopij, ki so sicer zelo drage. Do sedaj so namreč odkupili 65 kopij filmov, 20 so jih dobili iz izmenjave ali kot darila, 2500 naslov pa so prevzeli od distributerjev za simbolično odškodnino 100 do 300 DEM. Sicer pa povprečna kopija filma stane s podnaslovi vred kar 5000 DEM, pri nakupih pa si pomagajo s sponzorji, denimo legendarni film Grdi, umazani, zli Sergia Leoneja je pomagal odkupiti Grand hotel Union. Toda tovrstna donacija je nikakršna v primerjavi z mestom Ljubljana, ki je podarilo kinoteki še eno bajno nepremičnino. Kar se tiče situacije glede filmov, pa se bo kinotečno platno mogoče bolj razjasnilo ob jugoslovanski delitveni bilanci. Arhiv jugoslovanske kinoteke je veljal za enega največjih na svetu. "Najverjetneje bo tako, kot velja za vse arhive, da bodo imele republike pravico do kopiranja. Vprašanje pa je, kakšne bodo te kopije glede na tamkajšnje stanje," je o usodi kinoteke in jugoslovanskega filmskega arhiva povedal Silvan Furlan.

Mimogrede, tisti, ki so bili lani poleti presenečeni, da je bila Kinoteka zaprta, se zdaj bojimo, da bomo s tem županjinim darilom dobili dve dvorani, ki bosta poleti zaprti. Sicer pa je morda to taktika našega mesta. Zdolgočasiti prebivalce do konca.

povezava