Podobnik novi Zidar

V prestolnici imamo kopico športnih klubov, ki se dičijo z različnimi uspehi kot seveda tudi z različnimi prestižnimi glavnimi sponzorji. Košarkarji Olimpije s Pivovarno Union, košarkarji Slovana z Geoplinom, rokometaši Prul z Mobitelom, rokometašice Krima z Neutro Robertsom in Eto ...V prestolnici pa je tudi nogometni klub, trenutno prvi v državi, z nekoč največjim številom privržencev, ki igra na razpadlem štadionu, po katerem svoje denacionalizacijske lovke steguje tudi cerkev, sponzorji pa se ga otepajo kot bi bil kužen.

Drese za nogometaše kupujejo razni nogometni altruisti, kvalitetno bundo ima le trener. Če bi bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je šport še preveval coubertainovski duh amaterizma, bi le zamahnili z roko, toda nogomet je medtem postal ena izmed največjih gospodarskih panog v razvitih in celo malo manj razvitih državah. Kljub temu da so na mesto upravnega odbora kluba posadili ljubljanskega podžupana Antona Colariča, se stvari pri nogometnem klubu Olimpija, vsaj kar se tiče financ, niso kdove spremenile. Ljubljanski nogometaši so bojda obiskali tudi našega telekomunikacijskega velikana in mu ponudili, da bi radi nosili njegovo ime na dresih in pred imenom svojega kluba. V zameno za dva milijona v nemški valuti. Predsednik uprave Marjan Podobnik naj bi to ocenil kot zanimivo ponudbo, toda v zameno si želi sesti na stolček, ki je še nedavno pripadal direktorju SCT Ivanu Zidarju. Ta se je po kalvariji kluba prostovoljno umaknil, Podobnikovo morebitno predsednikovanje pa bi bila nekakšna uteha, potem ko je Zidar preprečil nekdanjemu podpredsedniku vlade, da spravi njegov SCT na SRD. Mimogrede, do nedavna je športni zanesenjak Marjan Podobnik predsedoval ženskemu nogometnemu klubu Ilirija in pogorel kot kandidat za predsednika Nogometne zveze Slovenije.