29. 1. 2001 | Mladina 4
Steza spotike
Tlačitelji in njihova botanična pot
Slovenci svojim ulicam velikokrat nadenemo ime po zgodovinskih osebnostih - pesnikih, izumiteljih in politikih, potem pa jih glede na inspiracijo in politično voljo spreminjamo in ob tem sprožamo bolj ali manj resne polemike. V Dolenjskih Toplicah pa je problem nastal kar pri poimenovanju sprehajalne poti. Zdravilišče Dolenjske Toplice je namreč lani namenu predalo 1600 metrov dolgo sprehajalno pot in jo poimenovalo "Auerspergova botanična pot". Temu imenu "fevdalnih knezov Auerspergov ... tujih fevdalcev, ki so tlačili slovenske kmete na Dolenjskem" pa nekateri krajani ostro nasprotujejo, češ da je žalitev za našo državo. Menijo namreč, da fevdalna rodbina Auerspergov, ki je bila od daljnega leta 1385 lastnica Dolenjskih Toplic, za razvoj kraja in zdravilišča ni kaj dosti zaslužna. Razen morda za to, da je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja svojo posest prodala in s tem omogočila napredek tako zdravilišču kot samemu kraju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 1. 2001 | Mladina 4
Slovenci svojim ulicam velikokrat nadenemo ime po zgodovinskih osebnostih - pesnikih, izumiteljih in politikih, potem pa jih glede na inspiracijo in politično voljo spreminjamo in ob tem sprožamo bolj ali manj resne polemike. V Dolenjskih Toplicah pa je problem nastal kar pri poimenovanju sprehajalne poti. Zdravilišče Dolenjske Toplice je namreč lani namenu predalo 1600 metrov dolgo sprehajalno pot in jo poimenovalo "Auerspergova botanična pot". Temu imenu "fevdalnih knezov Auerspergov ... tujih fevdalcev, ki so tlačili slovenske kmete na Dolenjskem" pa nekateri krajani ostro nasprotujejo, češ da je žalitev za našo državo. Menijo namreč, da fevdalna rodbina Auerspergov, ki je bila od daljnega leta 1385 lastnica Dolenjskih Toplic, za razvoj kraja in zdravilišča ni kaj dosti zaslužna. Razen morda za to, da je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja svojo posest prodala in s tem omogočila napredek tako zdravilišču kot samemu kraju.
Kot nam je povedal direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice mag. Brane Krevs, ga negativna reakcija nekaterih Topličanov preseneča, gostje so recimo pridobitev kraja sprejeli pozitivno. Sicer pa je ime poti, za katero ima zdravilišče dovoljenje dedičev, s soglasjem sprejela komisija, katere član je bil tudi sam; po Auerspergih pa so jo poimenovali "izključno zavoljo tega, ker so bili lastniki zdravilišča več kot 600 let, oni pa so tudi zasadili kostanjev drevored, ki je del sprehajalne poti, katera obsega prek sto vrst drevesnih vrst in grmovnic". Glas po Dolenjskih Toplicah pa gre, da stojijo za poimenovanjem poti globlji razlogi, recimo lanski obisk Karla Auersperga, sina zadnjega lastnika zdravilišča. Ali celo spogledovanje s Haiderjem (ki naj bi toplice lani celo obiskal), kar Krevs odločno zanika, kritiko imena poti pa pripisuje "garnituri iz vojnih časov". Kakršnikoli "garnituri" že pripadajo kritiki, pa je res, da so Dolenjske Toplice svoj razcvet doživele ravno po drugi svetovni vojni, ko nemških "botanikov" v teh krajih ni bilo več.
Sicer pa je Krevs v Glasilu občine Dolenjske Toplice še sam ugotovil, "da bi lahko ... pot nosila tudi drugačno ime".
