Psom in odvisnikom vstop prepovedan

Strpnost po ljubljansko ne pozna več milosti

Metadonski šus

Metadonski šus
© Denis Sarkić

Pred dobrim tednom je moralo 350 ljubljanskih heroinskih odvisnikov, ki zaradi lažjega vključevanja v družbo hodijo po dnevno dozo metadona, podpisati, da v Zdravstveni dom na Metelkovi ne bodo več vstopali skozi glavni vhod. Za njih naj bi bila primernejša zadnja vrata. Presenetljiv razplet glede na to, da je še pred kratkim direktor Urada za droge Milan Krek na televiziji pokazal naklonjenost povsem nasprotni ideji - postavitvi "varnih sob" ali kot jim v tujini pravijo "shooting galeries", kjer bi odvisnikom pod medicinskim nadzorstvom postopoma zmanjševali dozo heroina do popolne abstinence.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Metadonski šus

Metadonski šus
© Denis Sarkić

Pred dobrim tednom je moralo 350 ljubljanskih heroinskih odvisnikov, ki zaradi lažjega vključevanja v družbo hodijo po dnevno dozo metadona, podpisati, da v Zdravstveni dom na Metelkovi ne bodo več vstopali skozi glavni vhod. Za njih naj bi bila primernejša zadnja vrata. Presenetljiv razplet glede na to, da je še pred kratkim direktor Urada za droge Milan Krek na televiziji pokazal naklonjenost povsem nasprotni ideji - postavitvi "varnih sob" ali kot jim v tujini pravijo "shooting galeries", kjer bi odvisnikom pod medicinskim nadzorstvom postopoma zmanjševali dozo heroina do popolne abstinence.

Džankiji so nad diskriminacijo ogorčeni, nekateri so se celo odločili, da ne bodo upoštevali zahteve in da bodo tudi oni raje začeli s podpisovanjem peticije. Kaj je sploh privedlo odgovorne v domu zdravja, da so se odločili za takšen ukrep? Ali so uživalci herota preveč grdi za oči "normalnih" pacientov, jih ogrožajo, morda celo grozijo s smrtjo? Branka Lucu Čelan, glavna zdravnica, pravi, da nič od tega, saj se je na enem od sestankov s stanovalci, ki se ga je udeležil tudi predstavnik policije, izkazalo, da je v okolici Metelkove ravno toliko kriminala kot v kateremkoli drugem koncu mesta ali morda celo še manj: "Da smo si na jasnem, nikomur niso nikoli nič storili, so pa vidni in so verjetno zato šli ljudem na živce." Kot v primeru pregnancev je tudi v okolici Metelkove torej glavni razlog ta, da sploh so, saj bi ljudje raje videli, da jih ne bi bilo. Kot zatrjuje Branka, se je za poseben vhod morala odločiti zaradi nenehnega pritiska nestrpnih okolišanov, glavni razlog pa je bilo pismo osnovne šole Ledina, poslano ministru za zdravstvo in direktorju Urada za droge, da je v bližini preveč odvrženih injekcijskih igel ter da tako ali tako ne spadajo v isto stavbo kot otroci. Pri tem je treba poudariti, da sta trakta popolnoma ločena in da ni nikakršne možnosti, da bi kateri od narkomanov mimo varnostnika pomotoma vstopil v čakalnico otroškega dispanzerja. Kar pa se tiče stereotipa o odvrženih iglah, jih po pričevanju medicinskega osebja ni nič več kot kjerkoli po mestu.

Ena od porajajočih se možnih rešitev naj bi bil kombi, ki bi po zgledu amsterdamskega avtobusa vozil po prestolnici in na določenih točkah ustavljal ter razdeljeval napitke, pomešane s sokom. Vendar ta rešitev ni najbolj smotrna, saj bi najprej potrebovali do zob oborožene varnostnike, ki bi ga branili, in kar je še pomembneje, z ene lokacije bi razpršili odvisnike po vsem mestu.

Ker število ljubljanskih pivcev raztopine v zadnjih časih nenehno narašča, pravzaprav je že doseglo kritično mejo, bi bila edina možna rešitev odprtje še ene lokacije, ki bi razbremenila Zdravstveni dom na Metelkovi ter za silo pomirila tiste, ki v svoji bližini a priori ne trpijo drugačnih ...