13. 2. 2001 | Mladina 6
Filmski študenti brez denarja
Filmski sklad odtegnil študentom 15 milijonov
Filmski sklad Slovenije je v zadnjih letih s 15 milijoni SIT letno financiral filmsko produkcijo študentov AGRFT, ki so si s svojimi deli pridobili tudi nekaj odmevnih nagrad. Toda letos se je odločil zapreti donatorsko pipico in jim je namenil zgolj 5 milijonov SIT. Seveda to pomeni okrnjeno študentsko produkcijo, kljub temu da se je v zadnjih letih slovenska filmska produkcija precej popularizirala in izboljšala ter seveda tudi bolj skomercializirala. Toda vlaganje v nove kadre se jim očitno ne zdi perspektivno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 2. 2001 | Mladina 6
Filmski sklad Slovenije je v zadnjih letih s 15 milijoni SIT letno financiral filmsko produkcijo študentov AGRFT, ki so si s svojimi deli pridobili tudi nekaj odmevnih nagrad. Toda letos se je odločil zapreti donatorsko pipico in jim je namenil zgolj 5 milijonov SIT. Seveda to pomeni okrnjeno študentsko produkcijo, kljub temu da se je v zadnjih letih slovenska filmska produkcija precej popularizirala in izboljšala ter seveda tudi bolj skomercializirala. Toda vlaganje v nove kadre se jim očitno ne zdi perspektivno.
Tako vsaj meni filmski sklad, ki je še vedno brez novega upravnega odbora. Ta je sicer odločal, koliko sredstev bodo namenili za kakšen projekt, ne pa tega, komu bodo kaj odtegnili. To je pač volja direktorja. Študenti pravijo, da bo njihovo študijsko delovanje s skromnimi sredstvi zamrlo, saj bodo lahko samo še teoretizirali. Na filmskem skladu so nam sicer povedali, da je glavni krivec za odtegnitev sredstev sodelovanje v Euro Imagees, ki bo filmski sklad stalo 16 milijonov SIT, sklad pa je pač denarno omejen. Denarno sicer podpirajo tudi študente, ki študirajo v ZDA ali Pragi, pa tudi filmska produkcija v Sloveniji se je povečala. Najlažje pa je odtegniti denar najmlajšim. Starejši so pač večji frajerji in si tega ne dovolijo, saj bi spet nezdržno jamrali, kako jih država ne mara.
Smernice so pokazale, da bi lahko dodaten denar prišel z ministrstva za kulturo ali s šolskega ministrstva. Na slednjem so bili sploh začudeni, da gre še kak denar za filmske študente izven njim namenjenih proračunskih sredstev. Študenti režije so tako ali tako najdražji, saj po podatkih MŠŠ iz leta 1996 stane povprečni študent režije državo 20 milijonov tolarjev, drugi najdražji so študentje ALU in arhitekture s po 11 milijoni tolarjev, povprečen študent pa stane zgolj 2,7 milijona tolarjev. Sicer pa MŠŠ namerava v prihodnje razdeljevanje sredstev za študente prepustiti univerzi, ki bo potem sama odločala, koliko bi moral dobiti posamezen študent glede na panogo, ki se jo je odločil študirati. Kaj bo z mladimi filmarji? Nekdo se jih bo pač moral usmiliti in jim nekako pomagati. Ali bo to država, pa je veliko vprašanje. Očitno bodo morali filmarji po poti športnikov in za svoje delo žicati donacije gospodarstvenikov.
