Potratni župan

"So me rušili nekateri moji, Janša in Peterle,
Pa so bili sami skoraj ob vse!
Ni stal ob strani niti tednik MLADINA,
A tudi to mi je reklama fina."

(Odlomek iz pesmi Draga Stanovnika ob zmagi na lokalnih volitvah 1998)

Brezoviški župan Drago Stanovnik jih je dobil po nosu. Že pred volitvami so številni poznavalci opozarjali na številne nepravilnosti njegovega županovanja, vendar so ga vseeno ponovno izvolili za župana. Toda že leta 1999 so občinski svetniki dvignili glas, ker je bila občina zadolžena za 180 milijonov tolarjev, poleg tega pa je župan samovoljno odobril posojilo glasilu SLS Brazdam, ki je bilo delno celo nepovratno.

Polovico posojila so Brazde vrnile v obliki oglasov in občinskih reportaž, pri katerih je pisno sodeloval sam župan, kot opravičilo za spretno mešetarjenje z občinskim denarjem pa je navajal dejstvo, da je s tem navezal stike z ljudmi iz Poštne Banke Slovenije, ki so mu odobrili 80 milijonov kredita za dozidavo brezoviške šole. Svetniki so o teh zadevah obvestili računsko sodišče, grozili pa so tudi z neodvisno revizijsko komisijo. Računsko sodišče je Brezovico res vzelo pod drobnogled in revizijsko poročilo je bilo za župana Stanovnika zelo obremenjujoče, saj je pokazalo, da je županu smotrno ravnanje z občinskim denarjem precej tuje početje. Župan je namreč v treh letih prekoračil proračun občine za 181,1 milijona.

Tudi Zakon o javnih razpisih je bil predmet kršitve, saj je kar za 37,2 milijona investicijskih del oddal po svoji glavi. Župansko delo in delo uprave je seveda naporno, plače pa so za takšno početje precej borne, zato si je pač omislil povečati svoje dohodke kot tudi dohodke podrejenih. V treh letih in pol si je tako izplačal za 1, 410.000 tolarjev preveč dohodkov (del je menda že vrnil v občinsko blagajno), v obliki dodatkov na delovno dobo, sejnine in delovno uspešnost!? Vendar to očitno ni bilo dovolj, saj si je župan izplačal v letih 1996 in 1998 tudi 220.000 sit v vrednostnih bonih in blagu. Hvalisanje, da je s pomočjo Brazd dobil 80 milijonov tolarjev kredita, je v bil spet eden od strelov v prazno, saj se brezoviška občina leta 1998 ni smela zadolževati zaradi neurejenih odnosov med novo nastalimi občinami na območju nekdanjih ljubljanskih občin.

Višina zadolžitve pa je za 123 odstotkov presegla zakonsko dovoljeno mejo, prav tako pa je odplačilo obresti in glavnice naslednje leto mejo preseglo za 137 odstotkov.

Župan se je poleg financiranja Brazd lotil še strankarskega financiranja. Med drugim je leta 1999 s 112.000 tolarji financiral neko listo, ki sploh ni registrirana kot politična stranka, nato pa od nje zahteval, naj mu denar vrnejo ...