Packa v olimpijskem bazenu?

Ideja o olimpijskem bazenu v Mariboru datira že v leto 1970, zadnje desetletje pa si prizadevajo razširiti obstoječe kopališče Pristan v bazen za tekmovanja najvišjega razreda. Ker pa so mariborski športni interesi (ne)posredno povezani s politiko (veljaki klubov in združenj so politiki ali vsaj ljudje, ki z njimi sodelujejo), se vse bolj zapleta z načeloma potrebno in upravičeno investicijo.

V začetku postopka, maja lani, je v imenu Neodvisne liste za Maribor poslanec mestnega sveta (ter nekdanji mariborski rektor in župan) dr. Alojz Križman prvič opozoril na pomanjkljivosti. Ni se strinjal z ocenami kot "povečanje rekreacije za 6,66-krat" in viri financiranja. Prav slednja plat konstrukcije je namreč finančno silno krhka, saj stroški (še pred začetkom gradnje) drastično rastejo. Prvotno je bil ocenjen na 1 do 1,2 milijarde tolarjev, sedanja vrednost - po pesimističnih ocenah - pa znaša drobiž čez dve milijardi! Gradivo je bilo dopolnjeno, NLM pa je znova opozorila na kozmetične in ne vsebinske popravke, pri katerih se - po njihovem mnenju - krši ducat zakonov. "Od tega, da Zavod za šport ni registriran za promet z zemljišči, pa do nestvarne strokovne in denarne konstrukcije," razlaga Križman.

Mestni svet je lani trikrat odložil razpravo in sprejem investicijskega programu o mestnih športnih prioritetah. Ob koncu leta še vedno niso pričeli porabljati odobrenih 40 milijonov tolarjev proračunskega denarja, ki jih je za projekt odobrila Fundacija za šport, zato je grozila nevarnost izgube denarja. Ker pa olimpijski lobi v mestu pod Pohorjem ni imel namena izgubiti slednjega, so mestne svetnike presenetili s predrzno potezo. Javni zavod je najprej objavil javni razpis, nato pa so svetnike na seji postavili pred sprejem investicijskega programa za širitev kopališča Pristan. Na seji sta se udarila bivši in sedanji župan, navkljub pripombam ostalih (med njimi Jagodnikovim očitkom Športni zvezi o pristranskosti) pa so sprejeli program. NLM je znova opozorila župana na vrsto podrobnosti, tudi na morebitno komercialno financiranje iz proračuna. "Sedanji predlog je treba vrniti v obravnavo predinvesticijske zasnove," meni Križman.

Na drugi strani Bogdan Čepič, direktor Športnega centra, trdi, da niso kršili Zakona o graditvi objektov. "Denar Fundacije je močnega simbolnega pomena za gradnjo bazena," zatrjuje. Tudi direktor občinskega Zavoda za šport, mag. Rudi Bračič, meni, da je projekt strokovno pripravljen ter da je "finančna konstrukcija pripravljena v skladu z akti oziroma razpisi".

40 milijonov tolarjev rešenega denarja je znesek, ki bi se verjetno dal prihraniti pri sami gradnji. Če pa ta ne bo vsaj zakonita, bo na bazenu in ljudeh, ki se sedaj zavzemajo za izpolnjevanje olimpijskih normativov ob Dravi, ostal dolgotrajen madež. In zanj bodo težko rekli, da so ga spregledali ...