Upornik ali perspektivni komunist

Nedavno je Slovenijo obiskal nemški minister za zunanje zadeve Joscha Fischer, bolj znan po tem, da je v svojih študijskih letih z granitnimi kockami obračunaval z nasilnimi policisti, zato je čas, da pod drobnogled postavimo tudi revolucionarno preteklost našega zunanjega ministra. Sicer se predstavnikov oblasti ni loteval s pestmi, bolj je torej podoben bivšemu ministru Hansu Dietrichu Genscherju v rumenem brezrokavniku, zato pa veliko duha revolucije veje iz njegovega takratnega modrega razmišljanja: "Slovenski sociologi imamo to srečo, da smo si udomačili, vzeli za svojega, univerzalističen sociološki sistem, kakršen je marksizem," je še na začetku osemdesetih let zapisal v Problemih.

Leto poprej pa se je Dimitrij Rupel najraje ukvarjal z vprašanjem o pravi umetnosti, ki je aktualno še danes. Bati se je treba umetniške proizvodnje, ki služi kapitalističnim interesom, zato bralcu pojasni, katero ustvarjanje ni zaželeno: 1. umetniško delo, ki pomaga kapitalističnemu sistemu na zavesten način (solzave televizijske serije, grozljivke, pornografija ...); 2. umetniška dela, ki nezavestno pomagajo kapitalizmu, kamor spadajo dela slabe kvalitete in dela, uspešna zaradi neznatne notranje potrebe po definiranju sveta (glasba, balet, psihološko gledališče, poezija ...). Vendar pa se mislec ne ustavi le pri kritiki, ampak nakaže tudi izhod iz krize: "Ena od alternativ uveljavljeni kulturni politiki (...) je socialistična politika." Kapitalistični umetnik je namreč nasprotni pol harmonije med umetniškim delom in socialističnimi idejami. "Za kapitalističnega umetnika je socializem kritični naklon 'pribežališče pred dilemami' kapitalizma; medtem ko za socialističnega umetnika označuje ubrani, 'strinjajoči se' naklon," je pojasnil, da je edini novi (idealni) tip, kritični socialistični umetnik.

Čeprav je kot recenzent zaslovel s kritiko prve male plošče Pankrtov, ki jo je raztrgal, pa se je z moderno glasbo in tehnologijo ukvarjal že poprej, ko je obdelal takrat še dokaj novi glasbeni množični izdelek - gramofonsko ploščo. Obžaluje, da je gramofon zamenjal klavir: "Meščanski domovi odmevajo od glasne glasbe podeželskega sloga ali recimo punk - rocka." Takšna godba naj bi bila preveč preprosta, majhnega obsega, tavtološka, polna ponavljanja in prazna, kar zadeva inovacije. "Super - racionalni elektronski možgani so uporabljeni za izpiranje človeških možganov - kvalitet, ki so bile pomagale zgraditi racionalne principe in inštrumente same." Rešitev najde, seveda, v Marxovem svarilu pred pretirano racionalizacijo, kot se pojavlja v kapitalistični delitvi dela, ko so socialne spremembe pogojene s konfliktom med proizvajalnimi silami in proizvajalnimi odnosi.