SO

 |  Mladina 10

Pozor, civili!

Ljubljanskim hašišarjem so (končno) šteti dnevi

Prijazno opozorilo

Prijazno opozorilo
© Roman Šipić

Špica že od nekdaj slovi kot zbirališče mladih. V časih Františka Čapa in njegove Vesne so se lahko v Ljubljanici, ki teče mimo, celo namakali, kar je danes nekaj povsem nedoumljivega. Kljub temu pa se ob bregovih na koncu Prul ob lepem vremenu nastavljajo soncu dijaki, študentje, delavci in brezposelneži. Mladini pa je ta košček Ljubljane všeč še zaradi nečesa drugega.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

SO

 |  Mladina 10

Prijazno opozorilo

Prijazno opozorilo
© Roman Šipić

Špica že od nekdaj slovi kot zbirališče mladih. V časih Františka Čapa in njegove Vesne so se lahko v Ljubljanici, ki teče mimo, celo namakali, kar je danes nekaj povsem nedoumljivega. Kljub temu pa se ob bregovih na koncu Prul ob lepem vremenu nastavljajo soncu dijaki, študentje, delavci in brezposelneži. Mladini pa je ta košček Ljubljane všeč še zaradi nečesa drugega.

Več kot tri leta je namreč lokal Mosquito slovel kot kotiček, kjer se lahko spočiješ od vsakodnevnih pritiskov ter v družbi prijateljev pokadiš joint. Da ni malo takšnih, ki z marihuano končajo delovni dan, se je lahko prepričal vsak, ki je slučajno šel mimo kakšen sončni dan in opazil, da se je zbralo tudi po petsto hašišarjev. Policisti, ki so mlade na travi iskali po mestu, so bili verjetno presenečeni, da jih ni. Potem ko so se na mestni občini odločili spremeniti videz tega dela in pričeli z rušenjem zgradb, saj naj bi po urbanističnem načrtu tam zrasle zelene parkovne in rekreacijske površine, pa so tja priromali tudi varuhi.

Verjetno jim po prvem obisku ni bilo nič jasno. Mogoče so si pri sebi celo mislili, da jih je povleklo v zono somraka in so se znašli v Amsterdamu. Zmeda pa ni trajala dolgo. Pokazala se jim je namreč odlična priložnost, kako zadovoljiti javnost. Namesto lovljenja pravih kriminalcev in preprodajalcev trde droge lahko ustrahujejo nenevarne uživalce in si pri tem brez vsakršnih problemov povečajo kvoto zasežene trave, ki jo potem ponosno predstavijo v črni kroniki. Situacija je privedla kriminaliste celo do tega, da so si v lokalu postavili stalno patruljo. Drugače povedano: za šankom po novem stojita dva kriminalista, ki praktično tam poštemplata svojo delovno kartico in opravita osemurni šiht. Ker sta to ponavadi dva mlada kriminalista, ki še nista dodobra končala študija, je malo smešno, ko morata težiti starejšim od sebe. Tudi sama sta nezadovoljna nad svojim početjem, kar se vidi po tem, da brez entuziazma na hitro popišeta tistega, ki rola špinele, mu zaplenita robo in čakata naslednjega prekrškarja; niti ga ne odvedeta na postajo. Očitno ima torej kriminalistična policija premalo dela ali preveč ljudi, da se lahko ukvarja s takšnimi malenkostmi, kot je preganjanje lastnih otrok. Glas o nevarni Špici pa je medtem že zajel narkomansko sceno, tako da tam ni najti velikih rib, resnici na ljubo jih tudi nikoli ni bilo.