Kaj bomo sploh lahko jedli

Novo stoletje bo očitno stoletje preobrazbe prehrambenih navad. Najprej je udarila BSE - bolezen norih krav, ki so jo zakuhali na britanskem otočju, in se razširila tudi po celinski Evropi. Zaradi možnosti prenosa bolezni na človeka je nemudoma upadlo povpraševanje po govedini, številne potencialno okužene živali pa so zagorele na grmadi. Toda težavam živinorejcem ni konca ne kraja, saj sta prav tako iz Velike Britanije začeli svoj kužni pohod slinavka in parkljevka, ki so ju odkrili še v Nemčiji, Italiji, Belgiji in Franciji. Seveda je Slovenija takoj prepovedala uvoz mesa in mesnih izdelkov iz ogroženih držav, slovenskim živinorejcem pa je glede na domnevno zdravje živine voda na mlin za lastno promocijo.

Toda vprašanje je, koliko časa, Slovencem pa se bodo najbrž prej ali slej počasi spremenile prehrambene navade, kot se to dogaja povsod po Evropi. Nemški konjski mesarji že poročajo o večjem povpraševanju po tem mesu, ki v nekaterih evropskih državah, denimo v Veliki Britaniji, še vedno velja za tabu (v zakol gredo konji med petim in petnajstim letom starosti in žrebički, ki niso primerni za nadaljnjo rejo). Italijanski gostinci, še posebej tisti v Toskani, pa že tarnajo nad pomanjšanim povpraševanjem po krvavih florentinskih zrezkih ali kakšnih drugih jedeh, katerih sestavni del so denimo goveji možgani, najresnejši prenašalci BSE. Italijani so že posegli po bolj eksotičnih vrstah, saj mesarji že ponujajo kengurujevo ali nojevo meso, živinorejci pa razmišljajo o reji bizonov in bivolov ter srnjadi.

Toda poznavalci pravijo, da florentinci iz omenjenih živali nikoli ne bodo imeli pristnega okusa, kot ga nima denimo carpaccio iz nojevega mesa. Oglasili so se tudi pridelovalci še bolj eksotičnih živali, denimo krokodilov, ki so jih gojili v glavnem zaradi njihovih kož, njihovo meso pa naj bi bilo tudi precej slastno. Glede na to, kaj vse jedo ljudje po svetu, najbrž ni daleč dan, ko bomo na policah našli tudi kačje meso ali pa bo tjakaj priromala kakšna pasja konzerva iz Koreje, kjer obstaja kar nekaj farm za prirejo, ne vzrejo, psov, iz katere se bo dalo napraviti izvrsten sultanov ali runov golaž. Katere vrste mesa je sploh moč uvažati? Na Veterinarski upravi so nam povedali, da pač tiste, za katere ne velja trenutna prepoved, meso pa mora izhajati iz tistih farm, ki ustrezajo merilom EU. Slovenija mora zaupati strokovnjakom EU, saj zaradi majhnosti Slovenije pač ne moremo imeti nadzora povsod. Kar se tiče eksotičnih vrst mesa, kot so krokodili, kače, psi ali mačke, pa velja uredba, da je treba zadostiti posebnim sanitarnim pogojem za uvoz takšnega mesa, tega pa Slovenija za zdaj še ne zmore.